Po izkopavanju posmrtnih ostankov žrtev iz brezna Konfin I. v letu 2006 in iz brezna Konfin II. v letu 2010 smo v nedeljo, 22. oktobra 2017 končno dočakali pogrebno slovesnost za 150 žrtvami in njihov pokop na pokopališču v Prigorici, župnija Dolenja vas. Pobiti so bili večinoma ranjenci, bolniki in invalidi iz ljubljanskih bolnišnic, katerih usodo so raziskovali in opisali dr. Lovro Šturm in sodelavci v knjigi Brez milosti (Nova revija, Ljubljana, 2000).
Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je v homiliji spomnil na krvave dogodke junija 1945 (celotni nagovor). Slavnostna govornica je bila dr. Andreja Valič Zver (celotni govor). Med krajšimi nagovori je sodelovala tudi naša zvesta, zaslužna članica, domačinka gospa Anica Benčina. Njen govor objavljamo spodaj.
Nagovor ge. Anice Benčina
Lepo pozdravljeni vsi, ki ste se danes udeležili pogrebne slovesnosti. Vi ste tisti, ki spoštujete resnico.
Danes se spominjamo pozabljenih in zamolčanih žrtev revolucionarnega nasilja, ki so jih komunistični veljaki dali pobiti in zmetati v brezni pri Konfinu. Konfin je ledinsko ime za vrtačasto suho dolino med strmimi pobočji Velike gore na severovzhodu in Goteniške gore na jugozahodu. Večina žrtev so bili ranjenci in invalidi, ki so jih pobijali od 22. do 24. junija leta 1945, po končani vojni.
Po ženevski konvenciji, ki so jo podpisale skoraj vse države, je prepovedano raniti ali usmrtiti sovražnika, ki je položil orožje in nima več sredstev za obrambo. Posebej so zaščiteni ranjenci.
Žrtve so pripeljali ponoči in jih ob zori zmetali v jame. Ni bilo slišati strelov. Sklepamo, da so jih pobili kako drugače ali jih žive zmetali v brezno. Ko so se naslednje jutro vračali skozi Rakitnico, so se hvalili, da so opravili delo temeljito in da od tam ne bo nihče pobegnil.
72 dolgih let so žrtve čakale na izkop in pokop v blagoslovljeno zemljo. Čas je, da se otresemo strahu in laži in priznamo resnico. »Brez očiščenja preteklosti in moralne obnove ni narodove moralne hrbtenice, ni perspektiv za njegov nadaljnji obstoj« (Justin Stanovnik). Državni zbor bi moral sprejeti slovesno izjavo o obsodbi komunistične revolucije, s katero bi bile moralno rehabilitirane žrtve komunističnih pobojev. »Resnica je kot kvas, z njo rasteta pravičnost in ljubezen.«
Vsem, ki ste si prizadevali za izkop in krščanski pogreb žrtev, iskrena hvala!
