Monografijo z naslovom, povzetim po pesmi slovenskega emigrantskega pesnika Vinka Beličiča, sta v sklopu obeleževanja sedemdesete obletnice usodnih dogodkov iz leta 1945 na knjižni trg v sozaložništvu poslali založba Družina in Rafaelova družba. Z njo slovenski javnosti približujeta ključni proces iz zgodnjega obdobja po drugi svetovni vojni, ki v veliki meri sooblikuje duhovno krajino današnje Slovenije. Gre za pravi eksodus Slovenk in Slovencev, do katerega je prišlo, ko je postalo jasno, kdo bo popoln zmagovalec krutega vojnega dogajanja pod Alpami. Morda zveni suho naslednja koncizna ocena avtorice spremne študije k monografiji: »Odhajala je, pomešana med nepregledno vrsto kmečkih voz, tudi slovenska intelektualna, politična, družbena in kulturna elita. Med odhajajočimi so bili slovenski predvojni poslanci, člani narodne vlade, vodilni člani predvojnega demokratičnega tabora, mnogi župani, univerzitetni profesorji, številni duhovniki.« Posledice tega in takšnega množičnega odhoda je komaj mogoče preceniti.
A kljub temu begunci iz pomladi 1945 v slovenskem zgodovinskem spominu nimajo ustreznega mesta. V večinski javnosti niso deležni spoštovanja in pozornosti kot njihovi sotrpini v mnogih srednjein vzhodnoevropskih okoljih, denimo na Poljskem, v baltskih državah, tudi na Hrvaškem. Njihov z dolgotrajnim, za večino dokončnim izgnanstvom iz domovine, ki so jo imeli brez izjeme radi, izpričani odpor zoper pod Alpami vladajoči komunistični totalitarizem jim ni štet v dobro. Čeprav so oni sami in njihovi potomci pomembno sooblikovali neodvisno Slovenijo in so iz njihovih vrst med drugim izšli predsednik slovenske vlade, kardinal in kandidat za Nobelovo nagrado, se tudi na tem področju v sivini prevladujočega razumevanja odraža uspeh povojne politične mitologije v boju za interpretacijo slovenskega včeraj in danes. Celo samo dejstvo množičnega odhoda iz domovine je le bežno znano. Za plodno soočanje s takim stanjem je Cvetoči klas pelina kot naročen. Ni nepomembno, da tvori njegovo hrbtenico izjemno bogato fotografsko gradivo, ki skuša zajeti kar največ vidikov življenja Slovencev v pregnanstvu zlasti v avstrijskih begunskih taboriščih, preden so se (večinoma) raztepli po svetu ali se (veliko redkeje) odločili za vrnitev v Jugoslavijo. Fotografije omogočajo bralcu neposreden stik z zgodbami posameznikov v njihovih najbolj vsakdanjih, pa tudi slovesnejših trenutkih. Prizorom peke kruha ali čakanja na hrano sledijo fotografije, posnete v zobozdravstveni ordinaciji, veliko gradiva, ki dokumentira živo versko življenje beguncev z obiskom škofa, s telovsko ali velikonočno procesijo in novo mašo vred. Ne manjkajo niti v objektiv ujeti trenutki veselja ob rojevanju otrok ali odhodih v večnost ostarelih članov skupnosti pregnancev. Nabor zaključuje kar lepa bera posnetkov, katerih glavna tema je odhod Slovencev in Slovenk iz avstrijskih taborišč v nove domovine. Posebej velja izpostaviti odločitev izdajateljev monografije, da slikovno gradivo s pojasnilnimi besedili opremijo samo tam, kjer je omenjeno za njihovo razumevanje nujno potrebno. S tem je dodatno podčrtana želja, naj posnetki nagovarjajo v prvi vrsti sami zase.
Čeprav je še kako prav, da je slikovni del knjige v premoči, ne bi bilo prav, ko bi spregledali izjemno uvodno zgodovinsko študijo dr. Helene Jaklitsch. Nikakor ne samo zato, ker ji je dodano še veliko koristnega dopolnilnega slikovnega gradiva. Njena glavna odlika je, da kljub razmeroma kratkemu besedilu temeljito predstavi vsa bistvena vprašanja, povezana s slovenskimi begunci v Avstriji in njihovo usodo. Tako je že ob prikazu okoliščin odhoda v pregnanstvo in najbolj travmatičnega doživetja beguncev, britanske vrnitve domobranske voj ske partizanom.
[Stran 128]
V nadaljevanju sledi predstavitev najpomembnejših begunskih taborišč v Avstriji, ki jim avtorica ob koncu svojega besedila pridruži še manj znana taborišča v Italiji. Jaklitscheva vseskozi posebno pozornost namenja opisom velikokrat nihajočih odnosov med britansko upravo taborišč in Slovenci, še zlasti pa prizadevanjem beguncev, da bi omogočili kolikor toliko normalno izobraževanje svojim otrokom. Izdaja Cvetočega klasa pelina bo, kot upam, prispevala k temu, da bo slovensko begunsko šolstvo v Avstriji (in v manjši meri v Italiji) sčasoma dobilo mesto v zgodovini šolstva na Slovenskem sicer, kot mu kot izjemnemu podvigu nedvomno gre. Avtorica nadalje podčrta razvejano versko in kulturno življenje
v taboriščih, ne more pa se izogniti niti poglavju o odhodu iz taborišč po svetu in vprašanju repatriacije beguncev v Jugoslavijo. Morda je nekoliko skromna samo v prikazu usode taborišč in beguncev v obdobju po letu 1949, ki je sicer zadostno zastopano v slikovnem gradivu. Ni treba posebej omeniti, da temelji uvodna zgodovinska študija na vsem dostopnem gradivu, pa tudi na avtoričinih lastnih raziskavah in pogovorih s še živimi nekdanjimi begunci.
Ker v slovenski prostor skozi velika vrata vrača zelo pomembno dogajanje slovenske polpretekle zgodovine, lahko Cvetoči klas pelina brez zadržkov razglasim za eno najpomembnejših knjig leta 2015.
Figure 1. Cvetoči klas pelina
Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945
Založba: Družina, Rafaelova družba, 2014 trda vezava, 296 strani
Format: 30 x 21 cm [Stran 129]