Macesni v živem zraku, pletenice sanj,kjer molk minulosti zeleno žubori:iz rož, iz skal, iz nikdar zvečerjenih dniv spominu sij te ure milostno je stkan.Podobe, ki šele odznotraj zažarijo,ko v nedosežnost jih izpere čas;ki to, kar nedoumno nosi nas,v igro vetra in borovcev ulovijo.Kar je bilo, v rozeti svišča zbranogori navznoter z modrimi plameni:melišče, z divjim soncem posejano,samotne straže rušja kroginkrog;par krokarjev že sklepa lovski krog,nad njima se brez dna sinjina peni …[Stran 053]
Figure 1. … melišče, z divjim soncem posejano Mirko Kambič
Postludij
Priljubljene kategorije