Home Blog Page 2

Izginuli farani Sorice

0

Spoลกtovani prijatelji Nove Slovenske zaveze!

Vabimo vas k spominski sveti maลกi in slovesnosti ob 80. obletnici izginotja faranov Sorice in izgnanstva njihovih druลพin.

Sveta maลกa bo v nedeljo, 9. novembra 2025 ob 10.30 v cerkvi sv. Nikolaja v Sorici. Po maลกi bomo obudili spomin na pobite farane pred cerkvijo ob farni spominski ploลกฤi, postavljeni pred 10 leti.

Zbrane bosta nagovorila dr. Matija Ogrin, predsednik NSZ, in Janez Janลกa, predsednik SDS.

Slovesnost bo s petjem obogatil cerkveni pevski zbor ลพupnije Sveti Peter iz Selc pod vodstvom prof. Toneta Potoฤnika.

Bistvena zahteva: povrnitev dobrega imena pobitim

Ob molitvi za ลพrtve revolucije. ล kofja Loka, kostnica pri Lipici
30. oktober 2025

Kadar mislimo na mrtve, se moramo duhovno povzpeti nad plitko povrลกje svojega vsakdanjega delovanja. O mrtvih ne govorimo enako kakor o vsakdanjih reฤeh. ล e posebej, ฤe so ti mrtvi pretrpeli pred svojo smrtjo straลกno muฤenje, najveฤjo osamljenost agonije na ล kofjeloลกkem gradu ali v kraลกkem breznu, poฤasno smrt pod teลพo trupel. ฤŒe hoฤemo misliti na njih, moramo premagati samoljubje svojega malega ลพivljenja in stopiti v globlji, resniฤnejลกi okvir svojega bitja, kakor smo bili ustvarjeni.

ล ele takrat se moremo odpreti usodi naลกih muฤenih in pobitih, ลกele tedaj si moremo vsaj predstavljati njihovo skrajno boleฤino, njihovo zadnjo samoto. ฤŒutimo, da je v tem spominjanju nekaj pomembnega: da s spominom pritrdimo vrednosti njihovih mladih ลพivljenj, tako kriviฤno pretrganih. S spominom na naลกe pobite pa pritrdimo tudi tradicijskemu slovenskemu svetu, ki je te fante izoblikoval in ki so ga hoteli ohraniti ter ohraniti v njem sebe in svoje.

Verjamemo, da je velika veฤina teh fantov v boลพjem naroฤju in je v veฤnosti njihovo ลพivljenje ohranjeno v najbolj popolni meri.

Pravo nasprotje pa je njihov poloลพaj v danaลกnjem slovenskem ฤasu. Ko moramo pohvaliti sektor za vojna grobiลกฤa pri MORS, pa lahko le obลพalujemo stvari, ki so odvisne od Vlade, nas ลพalostijo in jih ne bom ponavljal. Le dvoje je treba poudariti.

Pol leta je minilo, kar je drลพava prepeljala posmrtne ostanke pobitih iz Koฤevskega Roga v kostnico tu pri ล kofji Loki. Obljubili so, da bodo poskrbeli za njihov dostojen pokop. Predstavniki svojcev pobitih imamo pravico zahtevati, da jih pokopljejo v skladu z naลกimi ลพeljami in izroฤilom. ลฝelimo, da jih pokopljejo v Ljubljani na ลฝalah ali na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu, v srediลกฤu slovenske drลพave, ki jih mora sprejeti kot svoje.

In druga stvar, ki jo je treba ponavljati: da bi slovenska drลพava pobite domobrance in druge ลพrtve revolucije sprejela kot svoje, jim je treba pred pogrebom s slovesno izjavo Drลพavnega zbora povrniti dobro ime. Pieteten pokop pomeni, da drลพava Slovenija o teh ลพrtvah pove, da so bile pobite brez sodbe in da veljajo za nedolลพne. Ta povrnitev dobrega imena je bistveni del, saj je nedopustno, da se jih pokoplje pod goro klevet o izdajalstvu. Brez povrnitve dobrega imena pobitim bi bil pokop le nova, velika prevara.

Kot smo izvedeli, je sedanja vlada pripravljena, da glede tega prezre vse zahteve svojcev in Cerkve in da ลกe pred volitvami ลพrtve pobojev pokoplje, s Cerkvijo ali brez Cerkve.

Kaj bi tej ekstremni predrznosti odgovorili?

Najprej to, da za nas katoliฤane to ne bi bil pokop, ampak oskrumba. S tem bi nosilci oblasti razkrili, da ลพrtve komunizma ลกe naprej oskrunjajo in to prikazujejo kot pokop za predvolilne potrebe; da nasprotujejo celo tradiciji krลกฤanskega pogreba; in da je laลพ njihova velika konstanta.

Ne verjamemo, da se bo to res zgodilo, ker je ฤasa do volitev premalo. Toda zmoลพni so vsega, to moramo vedeti. In ฤe se bo zgodilo, potem nas pri ฤem takem ne sme biti niti blizu, kaj ลกele zraven: ne svojcev, ne Cerkve, ne strank slovenske pomladi. Poฤakali bomo na drugo vlado.

Toda naลกa stalnica, naลกa konstanta, na katero se zanaลกamo mi, je nekaj popolnoma drugega: mi verujemo, da mnogi naลกi pokojni na stopnjevan in pomnoลพen naฤin bivajo v Bogu โ€“ in prosimo jih, naj svojo smrtno agonijo darujejo Gospodu za naลกo Slovenijo. Zajemajmo iz tega. To je naลกa konstanta.

Ob prazniku Vseh svetih

0

Molitve in slovesnosti za ลพrtve komunistiฤnega nasilja ob Vseh svetih, 80 let po pobojih

KUCJA DOLINA, nedelja, 26. oktober
V Kucji dolini pri Podutiku na severu Ljubljane bo v nedeljo, 26. oktobra 2025 ob 15. uri molitev za domobranske ranjence in druge ลพrtve, pobite maja 1945 v Brezarjevem breznu in nato zakopane v dolini. Sodeluje veฤ ลพupnij dekanije. Po molitvi bo z nagovorom obudila spomin na pobite zgodovinarka dr. Lilijana ลฝnidarลกiฤ Golec.

MAVRLEN, ฤetrtek, 30. oktober
ลฝupnija Vinica pripravlja molitveni spomin na pobite Rome iz Kaniลพarice. Molitev bo v ฤetrtek, 30. oktobra 2025 ob 11.30. Udeleลพenci se zberejo ob 11.00 pri Gostilni Lakner pri Mavrlenu. Ob sodelovanju dekanijskih duhovnikov vodi liturgiฤni obred dekan Anton Gnidovec.

ล KOFJA LOKA, ฤetrtek, 30. oktober
Na pokopaliลกฤu Lipica pri ล kofji Loki bo v ฤetrtek, 30. oktobra 2025 ob 14.30 molitev z ลพalno slovesnostjo. Molitveni obred bo vodil upokojeni beograjski nadลกkof msgr. Stanislav Hoฤevar. Spomnili se bomo ลพrtev, pobitih na ล kofjeloลกkem, in tistih iz brezna Macesnova Gorica, ki v kostnici Lipica ฤakajo na pogreb. Z nagovorom bo sodeloval predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.

KOฤŒEVSKI ROG, petek, 31. oktober
Molitev za nepokopane ลพrtve moriลกฤ na Koฤevskem organizira ลพupnija Koฤevje v petek, 31. oktobra 2025 popoldan ob 15. uri pri kapeli ob breznu Pod Krenom v Koฤevskem Rogu.

KAMNIล KA BISTRICA, petek, 31. oktober
Spominska sveta maลกa za vse ลพrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniลกkem bo v petek, 31. oktobra 2025 ob 14.30 v kapeli Parka spomina in opomina v Kamniลกki Bistrici na Kopiลกฤih. Somaลกevanje duhovnikov kamniลกke dekanije bo vodil dr. Janez Juhant.

ล TERNTAL โ€“ STRNIล ฤŒE, nedelja, 2. november
ลฝupnija svete druลพine Kidriฤevo in ลฝupnija sv. Lovrenca vabita k spominski sveti maลกi za ลพrtve povojnih pobojev, ki so trpeli in umrli v taboriลกฤu ล terntal (Strniลกฤe). Maลกa bo v nedeljo, 2. novembra 2025 ob 10. uri v gozdu pomorov: lokacija je nasproti nekdanje poveljniลกke stavbe taboriลกฤa na naslovu Industrijsko naselje 1, Kidriฤevo.

LJUBLJANA, nedelja, 2. november
Druลกtvo Zdruลพeni ob Lipi sprave vabi k skupnemu spominu in molitvi za vse ลพrtve revolucije in vojne na dan spomina vernih rajnih v nedeljo, 2. novembra 2025 ob 16h pri Lipi sprave na pokopaliลกฤu na ลฝalah v Ljubljani.

ORLOV VRH, nedelja, 9. november
V nedeljo, 9. novembra 2025 ob 11. uri bo na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu molitev za padle domobrance, pokopane na oskrunjenem domobranskem vojaลกkem pokopaliลกฤu. Po molitvi bo ob 12. uri sveta maลกa v cerkvi sv. Jakoba. Molitev in maลกo bo vodil ลพupnijski upravitelj p. Tomaลพ Mikuลก SJ. Vabljeni k molitvi in spominu na vse padle.

SORICA, nedelja, 9. november
V nedeljo, 9. novembra 2025 ob 10.30 bo v Sorici sveta maลกa za farane, pobite med in zlasti po vojni. Po maลกi bo kratka slovesnost pri farni spominski ploลกฤi v spomin na pomorjene, zbrane bo nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.

KOMEN, torek, 11. november
Pred ploลกฤo v spomin na primorske padalce v ล krbini na Fakinovi domaฤiji bo v torek, 11. novembra 2025, ob 11. uri ลพalna slovesnost. Pred ลพalno slovesnostjo bo ob 10. uri v cerkvi sv. Antona v ล krbini pri Komnu maลกa zaduลกnica. Vabita vaลกka skupnost ล krbina in obฤina Komen.

Lepo vabljeni!

Teharje 2025: Uniฤujoฤ molk

Dragi prijatelji, dragi romarji,

zbrali smo se ob kraju, ki je pred osemdesetimi leti postal slovenska Kalvarija. Kraj, kjer se je zlo udejanjilo zunaj vsake ฤloveลกke predstave o zlu. Tu je zlo zadihalo s polnimi pljuฤi in si dalo duลกka, ยปkot ย ga oko ลกe ni videlo in uho ni sliลกaloยซ (1 Kor 2,9). Koliko je bilo teh, ki so jih zvezanih rok odpeljali na bliลพnja in bolj oddaljena moriลกฤa, najbrลพ nikoli ne bomo izvedeli. Storilci so se potrudili, da za storjenim zloฤinom ne bi ostala nobena sled; na mrtve so nasuli tone smeti, nad njimi zgradili ceste, z dinamiti zasuli jame in nanje zasadili smreke. Tisti, ki so zaukazali ta strahoten zloฤin, ki je rodil prek sedemsto moriลกฤ, so zapovedali molk.

Tu, v tej zapovedi molka sta se naลกla rabelj in ลพrtve – tiste, ki so preลพivele. Ne eden ne drugi nista smela spregovoriti. Priลพgana sveฤka v bliลพini krajev nedoumljivega zloฤina je pomenila nedopusten zloฤin zoper zapovedan molk. Kakลกno moro so nosili v sebi tisti, ki so dan za dnem pred brezni ali rudniลกkimi jarki streljali na nedolลพne, razgaljene ลพrtve, toda ko je priลกla svoboda, o tem niso smeli spregovoriti. Niti besede o tem, da jih od notri razjeda zloฤin, ki ga morda niti niso hoteli. In vendar so ga storili. Nikomur se niso smeli potoลพiti, niti ne prositi odpuลกฤanja tistih, ki so zaradi tega zloฤina izgubili svoje najbliลพje. Slutili so, da bi bili, ฤe bi spregovorili, tudi sami deleลพni oznake ยปizdajalecยซ, ki jih je komunistiฤna revolucija lepila tistim, ki jih je poลกiljala v smrt, da bi bila njihova smrt v oฤeh ljudi bolj sprejemljiva. V strahu so se ozirali ฤez ramo, ponoฤi si niso upali zapreti oฤi, ker ฤe so jih, so se pred njimi pokazale svetle, ลพive in odpuลกฤajoฤe oฤi teh, ki so bili poslani v smrt. ยปBili so to dolgi trenutki, prava veฤnost. ฤŒakajoฤ na smrt sem napravil ลกe enkrat obraฤun svojega ลพivljenja in odpustil svojim morilcemยซ[1], je zapisal 19-letni ลกtudent Vladimir le nekaj mesecev po tem, ko se je uspel reลกiti iz jame smrti.

Redki so bili, ki so se uspeli reลกiti iz tega zla. ยปZakaj ravno jaz โ€“ na to nimam odgovoraยซ, je dejal pokojni Janez Zdeลกar, ki je doลพivel grozo teharskega koncentracijskega taboriลกฤa. ยปMorda prav zato, da sem potem lahko priฤal vsa desetletja, najprej v tujini, o resnici v domovini. Bog je hotel nekoga, ki bo povedal, kako je bilo; niฤ veฤ in niฤ manjยซ.[2]

Niฤ veฤ in niฤ manj. Nobene drame, nobenega iskanja pozornosti โ€“ le priฤevanje o resnici. O tem, kaj se nam je pred osemdesetimi leti zgodilo. Tisti povojni meseci, ki so se napajali iz revolucije, zaฤete v istem mesecu, ko je okupator napadel naลกo domovino, so pustili neizbrisni peฤat na naลกem narodu in ga pohabili. Tako zelo pohabili, da ลกe danes nosimo posledice. Toda ลกe danes o tem teลพko govorimo. Dopovedujejo nam, da je bilo o tem izreฤenih ลพe dovolj besed. Da bi morali govoriti o ฤem drugem, bolj bistvenem za naลก ฤas, za naลกo prihodnost. V zahtevi, da bi morali o tem, kaj se nam je zgodilo, molฤati, so najbolj glasni prav nosilci revolucionarne dediลกฤine. Motijo jih Priฤevalci, motijo jih zgodovinarji, ki odkrivajo tudi temno stran meseca, motijo jih vsi, ki postavljajo pod vpraลกaj upraviฤenost revolucionarnega med vojnega in po vojnega nasilja. Motijo jih pravzaprav vsi, ki si ลพelijo demokratiฤno, pravno in pluralno drลพavo, v kateri ni prostora za idealizirano podobo totalitarne preteklosti, v kateri je bilo storjenega toliko hudega.

Tragiฤno in nedoumljivo je, da temu pozivu k molku in pozabi pogosto pritrjujejo celo ljudje, ki ne morejo priลพgati sveฤe na grobu svojih prednikov, ker nimajo grobov; da k pozivu k pozabi zgodovine pritrjujejo ljudje, katerih domaฤi so v tej zgodovini prenaลกali hude krivice in zaniฤevanja, ker so bili ยปproti namยซ. Tu se vidi totalitarna poลกkodovanost, za katero trpimo in o kateri moramo znova in znova govoriti, ฤe hoฤemo, da jo bomo enkrat resniฤno zaฤeli zdraviti. ฤŒe hoฤemo kot narod preลพiveti, se moramo upreti molku, h kateremu nas silijo, ter zahtevati zdravljenje za naลกo ranjenost. Stvari je treba povedati take kot so in kot so bile.

Pisatelj Drago Janฤar je nekje zapisal: ยปDiktatorjem in druลพbenim nasilneลพem, ki imajo  na vesti zatiranje ฤlovekovih svoboลกฤin in pravic โ€ฆ je treba povedati, kaj so: diktatorji in nasilneลพi; in zloฤincem je treba povedati kaj so: zloฤinci. In njihove spomenike je treba spraviti s trgov slovenskih mest v muzeje, kjer bodo zgodovinarji in obiskovalci v miru premiลกljevali o tem, kaj so zlega in kdaj tudi dobrega storili za svoj narod, za in zlasti zoper dostojanstvo in integriteto posameznega ฤloveka. โ€ฆ. v imenu kulture in civilizacije ni mogoฤe braniti spomenikov ljudem, ki so uvedli teror in nekulturo ter Slovenijo za dolga leta spremenili v pokrajino nasilja, strahu in molka. Ne morejo biti njihovi spomeniki veฤ bronasti maliki naลกe zgodovine, ลกe najmanj demokratiฤnega ฤasa.ยซ[3]

Da, njihovi spomeniki in njihova dediลกฤina ne bi smeli biti veฤ bronasti maliki naลกe zgodovine, ลกe najmanj pa demokratiฤnega ฤasa, za katerega smo se, vsaj upam tako, zavestno odloฤili, ko smo se odloฤili za samostojno slovensko drลพavo.

Danes bi radi ponosni dediลกฤini to odloฤitev iz leta 1991 razvrednotili in ji dali drugo vsebino. Komunizem je paฤ mojster spreminjanja vsebine besed in mojster manipulacije. O tem je pogosto govoril Justin Stanovnik, globok mislec slovenske stvarnosti in soustanovitelj Nove Slovenske zaveze.  Obฤutljiv motrivec sveta je zagotovo zaznal, da se vedno pogosteje in vedno glasneje pojavlja misel, da se Slovenci ob odloฤitvi za slovensko drลพavo pravzaprav nismo izrekali o prejลกnjem sistemu, temveฤ je plebiscitarno odloฤitev za samostojno drลพavo bolj spodbudila Slovencem nenaklonjena velikosrbska drลพavna politika. Da socializem pravzaprav ni bil slab in mu ljudje niti niso nasprotovali, saj da so ลพiveli dostojno ลพivljenje; ลพivljenje, kjer sta bila v ospredju solidarnost in medsebojna pomoฤ, ne pa divji, razฤloveฤeni kapitalizem, ki danes uniฤuje vse, kar pride pod njegovo kolesje. Ta misel, ki sicer korenini v laลพi in naฤrtni pozabi, se poฤasi, kot strup, ลกiri po narodnem tkivu in zastruplja veselje in zdrav ponos, ki smo ga ฤutili ob lastni drลพavi. Namesto da bi svoje nezadovoljstvo in razoฤaranje usmerili proti resniฤnemu vzroku za vedno manj konkurenฤno, vedno manj pravno in vedno manj demokratiฤno ter vedno manj pluralno Slovenijo, dopuลกฤamo, da nam prav ti, ki so odgovorni za tako stanje v drลพavi, zastrupljajo tisti svetal trenutek naลกe narodne zgodovine, v kateri se je uresniฤil tisoฤletni sen naลกih prednikov, ฤe uporabim misel, ki je bila tolikokrat izreฤena v zaฤetku 90-tih let. To so tisti, ki so, z nekaj kratkimi prekinitvami, ลพe desetletja na oblasti in noฤejo sestopiti. Zaskrbljujoฤe je, da se ta misel ลกiri tudi med pomladno ฤuteฤimi ljudmi; med ljudmi, ki  so se resniฤno veselili mlade slovenske drลพave. Samo pomislimo, kolikrat se sami ujamemo v mislih in besedah, da se za tako drลพavo, kot jo imamo danes, ni veฤ vredno boriti in ne truditi. To so straลกljive besede, ki bi jih morali preganjati. Najprej pri sebi, potem pa tudi v naลกi okolici. Zavedati bi se morali, da s takimi mislimi in besedami teptamo ideale, za katere so dali svoja ลพivljenja mladi fantje in moลพje, katerih se danes spominjamo.  O tem bi morali govoriti, toda molk je ลพal postal naลกa stalnica.

Zapoved molka, zaukazana ob straลกnem zloฤinu, ki mu je bila priฤa domaฤa zemlja pred osemdesetimi leti, je ลกe vedno tu in se je zaลพrla globoko v nas. Tudi v mlajลกe rodove, tiste, ki ลกele vstopajo v svet s svojimi idejami, talenti in sposobnostmi. Ne vidijo in ne ฤutijo, kako je sistemska laลพ, ohrabrena z molkom, poลกkodovala tudi njih, njihovo sposobnost uvida, razumevanja in razloฤevanja med resnico in laลพjo, med narobe in prav.

Privzgojena brezbriลพnost, ne-odnos do zloฤina, ki se je zgodil v naลกem narodu, tudi njih dela neobฤutljive za stiske tistih, ki jih dediลกฤine ideologije razglaลกajo za ne-ljudi, ker ne mislijo enako kot oni.

Priลกli smo tako daleฤ, da smo se kot druลพba sposobni pretreseno spominjati Srebrenice, ne zmoremo pa pretresenega spomina na po obsegu ลกe hujลกi zloฤin, ki se je zgodil pri nas. Dnevno posluลกamo o grozotah v Gazi. Zgroลพeno preลกtevajo mrtve palestinske otroke, nas pozivajo k brezkompromisni solidarnosti s Palestinci ter terjajo sankcije proti temu zloฤinu. Toda ta ista druลพba, tej isti ljudje ostajajo popolnoma hladni, brezฤutni do pomorjenih otrok v Matjaลพevi jami pri Pevnem nad ล kofjo Loko; do mater, ki so jim sredi teharskega taboriลกฤa iz rok trgali njihove otroke in jih nalagali na vozove, do ugrabljenih otrok s Petriฤkega, Ormoลพa in sirot, ki so zaradi povojnih pobojev ostale brez oฤetov.  

Nekaj je hudo narobe v tej dolini ล entflorjanski, ฤe ob zloฤinih nad lastnim narodom ostaja srce kamnito, hladno in otopelo. ฤŒe nismo sposobni obsoditi zla zaradi zla โ€“ ker je zlo samo na sebi, potem ni veฤ meje zanj. Potem je mogoฤe vsako zlo, ki ga povzroฤa nekdo, ki nam je blizu, s komer delimo podobne poglede ali ideale, opraviฤiti. Ko zlo ni veฤ zlo samo na sebi, je dovoljeno vse. Banalnost zla, pravi Hannah Arendt. To se nam dogaja danes v naลกi domovini.

Zapovedani molk o storjenem hudem in spreminjanje zloฤina v nekaj dobrega, opraviฤljivega, dobivata moฤan odmev v naลกi stvarnosti. Izgubljamo obฤutek za prav, za dobro in predvsem za resnico. Samo pomislimo, kako samoumevna je postala v kratkem ฤasu misel, da se stare, bolne in nebogljene obsodi na smrt. Res da zavito v tanฤico solidarnosti, razumevanja, celo usmiljenja, toda v resnici gre za razvrednotenje ฤloveka do te mere, da je smrt edina moลพnost, ki mu jo ob trpljenju ponujamo. V sozvoฤju s to mislijo se je naลกel tudi marsikateri redni nedeljnik. Da je temu tako, se je pokazalo pri zbiranju podpisov v podporo referendumu proti zakonu o pomoฤi pri prostovoljnem konฤanju ลพivljenja. S kakลกno muko se je zbralo potrebnih 40.000 glasov! To bi nam moralo dati misliti.

Razvrednotili smo ลพivljenje nerojenega otroka ter splav razglasili za civilizacijski doseลพek, ฤeprav puลกฤa za seboj ฤustveno, duhovno opustoลกenje โ€“ tudi na kolektivni ravni, na ravni naroda.

Zadnja tri leta gledamo, kako nam pred naลกimi oฤmi uniฤujejo naลกo drลพavo. Po vseh mednarodnih gospodarskih in drugih kazalcih nazadujemo tako hitro, da skoraj ni mogoฤe verjeti. Oblast kot po tekoฤem traku sprejema zakone, ki so ลกkodljivi ne le za gospodarski, temveฤ ลกe posebej za moralni razkroj naลกega naroda in druลพbe. Z zvrhano mero nadutosti in zaniฤevanja iz javnega prostora izkljuฤujejo drugaฤe misleฤe ter se vedno pogosteje spogledujejo z idejami, ki nakazujejo pot v nedemokratiฤno druลพbo. Naลก naraven odziv bi moral biti, da bi se temu uprli, da bi klicali oblast k odgovornosti ter odloฤno zahtevali spremembe, toda namesto tega se drลพimo molka. Skozi dolgih osem desetletji so nas nauฤili, da je le molk garant za preลพivetje. Toda, ฤe ฤlovek o zlu predolgo molฤi, ga ta molk notranje razjeda in uniฤuje. Ga razฤloveฤi in naredi otopelega, brez volje do ลพivljenja. To se nam danes dogaja. Ne le na osebni ravni, temveฤ tudi na ravni naroda. Preveฤkrat smo notranje popolnoma otopeli, brez volje do ลพivljenja. Danes nosimo posledice legitimnosti, ki je bila dana temu nedopustnemu molku, ki je ลพrtvam prepovedala govoriti.

Nepredstavljivo je, da ลพrtve faลกizma in nacizma ne bi smele govoriti o tem, kar se jim je zgodilo. Toda to nepredstavljivost smo vzeli za samoumevno, ko govorimo o ลพrtvah komunizma. Prav zato je ฤas, da spregovorimo, ฤe hoฤemo ne le preลพiveti, temveฤ zopet na polno zaลพiveti. Zato moramo govoriti. Znova in znova. Priฤati moramo o resnici. O tem, kaj se nam je resniฤno zgodilo. Povedati moramo, kako je bilo. Niฤ veฤ in niฤ manj. V tem moramo vztrajati, ฤeprav se na trenutke zdi, da gre za upanje proti upanju. Toda prepriฤana sem, da nam ob naลกih naporih, da bi resnica pretresla naลกe ljudi, da bi omehฤala hladna in otopela srca ter nadomestila molk in pregnala zlo, stojijo ob strani naลกi muฤenci, ki so svoj boj ลพe dobojevali in ob tem ostali zvesti. Sebi, Bogu in domovini. Naj ob njihovem zgledu tudi mi postanemo boljลกi, bolj sveti ljudje.


[1] Priฤevanje Vladimirja Zingerja (hrani Arhiv RS). 

[2] Pogovor z Janezom Zdeลกarjem, Radio Ognjiลกฤe.

[3] Drago Janฤar, Temna stran meseca.

Vabimo: Teharje 2025

0

Obvestilo: zaradi napovedanega slabega vremena bosta sveta maลกa in slovesnost v cerkvi sv. Martina na Teharjah.

Taboriลกฤe za vrnjene domobrance in civilne begunce na Teharjah je s svojimi grozotami eden od simbolov slovenske Golgote v letu 1945. Vabimo vas k sveti maลกi, da bi na prostoru nekdanjega taboriลกฤa obhajali maลกno daritev za pomorjene in za njihove krvnike, pa tudi za vse nas, dediฤe enih in drugih, ki nam nepremagana teลพa zloฤina posega v naลกo sedanjost in prihodnost. Teharje so bile pred 80 leti za tisoฤere kraj odhoda v smrt: mi tja prihajamo, ker iลกฤemo resnice in miru za ลพivljenje danes in jutri.

Sveta maลกa in spominska slovesnost bosta na roลพnovensko nedeljo, 5. oktobra 2025 ob 11. uri v cerkvi sv. Martina na Teharjah spominskem parku Teharje. Slovesno sveto maลกo bo daroval celjski ลกkof msgr. dr. Maksimilijan Matjaลพ ob somaลกevanju duhovnikov. Med spominsko slovesnostjo po maลกi bo zbrane nagovorila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze.

Med maลกo bo prepeval meลกani zbor dekanije Celje โ€“ Nova Cerkev, po maลกi med slovesnostjo pa Slovenski vokalni kvartet.

Avtobus iz Ljubljane bo odpeljal ob 9:30 s parkiriลกฤa Tivoli. Prijavite se lahko na telefon: (01) 425โ€“15โ€“37 ali po e-poลกti na info@zaveza.si.

Vabljeni, da romate z nami na Teharje ob 80-letnici taboriลกฤa!

ลฝupnija sv. Martina Teharje in Nova Slovenska zaveza

Otroci s Petriฤka, ki so jim starลกe ubili na Teharjah

Otroci s Petriฤka, ki so jim starลกe ubili na Teharjah. (Avtorji in/ali imetniki pravic objavljene slike nam niso znani, ฤe imate informacije o tej vsebini, nam piลกite na info(at)zaveza.si.)

Pod Petriฤkom

Objavljamo govor, ki ga je imel g. Franci Kindlhofer, preลพiveli otrok s ยปPetriฤkaยซ v Celju, dne 22. 9. 2025 ob odprtju informativne table pri tem nekdanjem taboriลกฤu ukradenih otrok, veฤinoma sirot starลกev, pobitih na Teharjah in drugih moriลกฤih.

V imenu Zbora za republiko, posebno pa v imenu svojih sotrpinov s Petriฤka, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se trudili, da smo lahko danes priฤe odkritju tega spominskega obeleลพja. Opazovalce bo spominjalo na tiste nelepe ฤase po koncu okupacije, ko je osvobojena Evropa praznovala novi zaฤetek po padcu nacistiฤnega jarma, pri nas v Sloveniji, pa trpljenja ลกe ni bilo konec.

V knjigi mojih spominov, za katero upam, da mi jo bo ลกe uspelo dokonฤati, ima prvo poglavje naslov: ยปDan, ko je priลกel ฤrn avtoยซ. Mama Zalika je ravno pripravljala za nas tri otroke kosilo, naลกo najljubลกo jed โ€“ cesarski praลพenec. Kosila nismo mogli dokonฤati, ker se je na dvoriลกฤu, pred naลกo hiลกo na Hudinji, ustavil ฤrn avto. Mama je morala na hitro spraviti skupaj nekaj najnujnejลกih stvari in avto je krenil z nami in dvema spremljevalcema proti mestu. Ravno tukaj nekje [pri tabli pod Petriฤkom] se je ta avto ustavil. Nikjer ni bilo ลพive duลกe. Sestro in brata, ki sta bila stara devet in ลกest let, so posadili tukaj v travo. Nakar so mene iztrgali mami iz rok, imel sem komaj dve leti in pol, in me porinili na tla med sestro in bratom. Avto z mamo je odpeljal in nikoli je nismo veฤ videli. Po nekaj minutah sta priลกla po cesti navzdol neka ลพenska in straลพar s puลกko na rami, ki sta nas odvedla tja gor, h Petriฤku.

O tem, kaj vse se je na Petriฤku dogajalo, iz lastnih doลพivetij ne morem govoriti, hvala Bogu sem bil takrat premajhen. Zato je za vse nas izredno dragocena knjiga ลพe rajnkega Ivana Otta, ki je kot enajstleten otrok vso kalvarijo od Vetrinjskega polja do Teharij in Petriฤka podrobno opisal.

Tragika otrok s Petriฤka je bila v tem, da so skoraj vsi izgubili svoje starลกe v ฤasu po konฤani sovraลพni okupaciji. Namreฤ, Petriฤek je bil le vrh ledene gore z imenom Teharje. Tam je bilo teลพiลกฤe vseh zloฤinov in tam se je dogajala tista velika slovenska tragedija ubijanja tisoฤev nedolลพnih ljudi, brez vsake obsodbe. Gotovo se marsikdo danes vpraลกa, kako je bilo to mogoฤe, je kdo za te zloฤine odgovarjal, se ve, kdo je bil krivec in je bil kdo kdaj obsojen? To je vpraลกanje vseh vpraลกanj, na katerega bi rad danes vsaj delno odgovoril. Krivec je znan in zloฤinci tudi. Krivec je Komunistiฤna partija Jugoslavije z svojim vodjem Josipom Brozom Titom na ฤelu in vsemi njegovimi pomagaฤi, ki so v ฤasu okupacije, ko bi narod najbolj rabil svoj notranji mir, zanetili komunistiฤno revolucijo. Po odhodu okupatorja pa so nadaljevali z diktaturo.

Naลก najveฤji romanist, Niko Koลกir s Povลกice pri Bledu, ki je bil 555 dni partizan in je vkorakal s svojo ฤeto leta 1945 v od okupatorja ลพe zapuลกฤeno Ljubljano, je v svojih spominih zapisal: ยปPoฤutil sem se kot novi okupator.ยซ

Pa ลกe nekaj mi je te dni teลพko leglo na duลกo. Mi, otroci s Petriฤka, ลพrtve komunistiฤnega prevzema oblasti leta 1945, smo se zbrali tukaj ob cesti, v zelo skromnih okoliลกฤinah. V soboto [27. 9. 2025] bodo pa otroci, ki so bili ลพrtve nacistov, ravno tako kot mi brez vsake krivde ali zaslug, praznovali na najviลกji ravni v Narodnem domu v Celju, s predsednico drลพave, ki vedno zatrjuje, da je predsednica vseh Slovenk in Slovencev. In za nameฤek, da bo vse bolj revolucionarno obarvano, bo slavnostni govornik zadnji sekretar Zveze Komunistov Slovenije, Milan Kuฤan. Vse navzoฤe vpraลกam, a ni bila tudi tukaj zamujena priloลพnost, da bi ลพe enkrat priฤeli obujati ลพalostne spomine z roko v roki in skupaj stopili na pot medsebojnega razumevanja? Kako bo razdvojeni narod kljuboval velikim izzivom, ki so pred nami?

Franci Kindlhofer
Celje, pod Petriฤkom, 22. septembra 2025

Odkritje table o otrocih s Petriฤka

0

V ponedeljek, 22. septembra, ob 11.30 bo v Liscah, v severovzhodnem delu Celja, ob cesti na Griฤek, odkritje informacijske table o otrocih s Petriฤka. Panel bo odkril celjski ลพupan Matija Kovaฤ, besedo bo dobil tudi gospod Franci Kindlhofer kot nekdanji otrok s Petriฤka, ki je bil s sestro in bratom zaprt v tem povojnem otroลกkem taboriลกฤu.

Dogodek organizirajo Muzej novejลกe zgodovine Celje, Mestna obฤina Celje in Zgodovinsko druลกtvo Celje ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Zakaj se spominjamo naลกih pobitih?

Spoลกtovani gostje, spoลกtovani roลกki romarji!

Na tem kraju velike boleฤine in smrti so nam pevci zapeli pesem Slovenija v svetu, ki je ena najbolj vedrih in optimistiฤnih domoljubnih pesmi. Zakaj smo potomce naลกih politiฤnih emigrantov prosili, naj nam jo tu, ob breznu, zapojejo?
Ne le zato, da se spomnimo na njihove prednike, ki so pred 80 leti morali zapustiti dom in vse, kar so imeli, in si z begom v tujino reลกevati ลพivljenje. Ko so odhajali v svet, so tako rekoฤ za njihovim hrbtom padali v brezna njihovi najbliลพji. In ko so pozneje morali s svojim malim ลพivljenjem premeriti daljave sveta na vseh kontinentih, so to zmogli zato, ker so se spominjali svojih izdanih, muฤenih, pobitih. Spominjali so se jih tako ลพivo in moฤno, da so z njimi ลพiveli: namesto mrtvih so govorili in priฤevali; ob misli na njih, ki jim je bila s padcem v brezno vzeta vsaka moลพnost ลพivljenja, so skuลกali intenzivno izpolniti svoje ลพivljenjske moลพnosti. Spomin je bil vir ลพalosti in boleฤine. Vendar so ฤutili, da jih pokojni zavezujejo k plemeniti nalogi: ลพiveti, rasti, priฤevati in graditi; in takลกen duhovni navdih je pomemben za vse nas.
Veliko veฤino pobitih domobrancev in civilnih oseb so vodile vrednote druลพine, domovine in vere, ali z besedami Ivana Cankarja: mati, domovina, Bog. Ukoreninjeni so bili v slovensko katoliลกko omiko, ki jim je v stoletjih s posveฤevanjem nedelje, s prazniki, blagoslovi in obiฤaji, s pesmijo in delom izoblikovala zavest o tem, kdo so, zavest o pripadnosti in izvoru. Tradicijska krลกฤanska omika je naลกim ljudem oblikovala etiฤno zavest o nepreklicni razliki med dobrim in zlim, idejo o veฤnem povraฤilu dobrega in zlega, zapoved delaj dobro in izogibaj se zlu โ€“ in mnogo drugega, kar je nosilo in dvigovalo njihovo ฤloveฤnost. Tem moralnim ukazom se niso pokoravali vsi, velika veฤina pa jim je zvesto sluลพila. Na tovornjaku je med voลพnjo proti breznu eden od fantov, Tone Hoฤevar, spregovoril in rekel: ยปVฤasih smo na prve sobote pristopali k sv. obhajilu, danes pa nas bo obhajala sama Marija. Celo partizani so utihnili pri teh besedah in niso niฤ pripomnili.ยซ (Milan Zajc, Zaveza ลกt. 21)
Ob teลพi povojnih desetletij so v naลกih druลพinah prav ob misli na premnoge ลพrtve vztrajali, da so kljub vsej boleฤini mnogi ohranili nedotaknjeno ฤloveลกko jedro, notranjo osebnost, ki se ni vdala zunanjemu nasilju.
To je tista notranja vez, ki je za Slovenijo in Slovence bistvena in ลพivotvorna: vez med nastankom slovenske drลพave in slovensko tradicijsko omiko, zaradi katere veฤina Slovencev nikoli ni sprejela komunizma in njegovih liberalnih izpeljank. Iz tega notranjega jedra so Slovenci zavrgli komunistiฤni sistem takoj, ko je priลกla zgodovinska priloลพnost. ลฝalostno bi bilo, ฤe bi ne videli te notranje povezave: med prizadevanjem vaลกkih straลพarjev in domobrancev za ohranitev tradicionalnega slovenskega sveta in ustanovitvijo slovenske drลพave. Ta vez vrednot obstaja. Vidna in izrecna postane, ko beremo spise Lamberta Ehlicha. Zato je bila in je samostojna drลพava Slovenija tiho zmagoslavje pobitih.
Na revolucionarni strani so si prizadevali za radikalen prelom s svetom slovenskega in krลกฤanskega izroฤila. V srediลกฤu njihovega delovanja ni bila ideja sluลพenja svojemu ljudstvu, ampak hotenje po obvladovanju ljudi, njegovo jedro pa izraลพa bibliฤni stavek ยปNe bom sluลพil โ€“ Non serviam!ยซ (Jer 2,21) kot bistvo upora proti boลพjemu redu stvarstva. Iz hotenja izniฤiti krลกฤansko izroฤilo in radikalno obvladovati slovenski svet so sledili teror in zloฤini revolucije. Ker je osvojitev oblasti na podlagi zloฤina neposredno preลกla na mnogo Slovencev in zdaj ลพe na veฤ generacij naslednikov, imamo v Sloveniji rastoฤo mreลพo anomalij, ki jo pogosto izraลพamo s stavkom, da so nam nasledniki komunistov ugrabili drลพavo.
Ta stavek, da so nam ugrabili drลพavo, je resniฤen; toda njegova spoznavna vrednost je za nas neznatna, ฤe bomo ลกe naprej pozabljali, da se je ugrabitev slovenske drลพave zaฤela tukaj, z zloฤini ob breznih v Rogu, na Teharjah, na Hrastniลกkem hribu in drugod po Sloveniji. Krivice in nered, ki nas obdajajo โ€“ kraja druลพbenega premoลพenja, krivosodje, monopol nad mediji, monopol nad ลกolstvom itn. โ€“ vse to izvira neposredno ali posredno iz zloฤinov proti ฤloveฤnosti, storjenih na teh krajih hudega spomina, iz zloฤinov, ki so bili vir revolucionarne oblasti โ€“ in ta na mnogih podroฤjih deluje ลกe danes.


Komisija Vlade RS za vpraลกanja prikritih grobiลกฤ je s svojimi sodelavci in s hvale vredno podporo Sektorja za vojna grobiลกฤa Ministrstva za obrambo opravila obseลพno raziskovalno delo. Navajam podatke Mitje Ferenca: ยปV Sloveniji imamo evidentiranih lokacij prikritih grobiลกฤ veฤ kot 750. Do danes je raziskanih 224 grobiลกฤ, od katerih je bil iz 122 opravljen delen (31) ali celoten (91) prekop ลพrtev โ€ฆ Do sedaj ekshumirani skeletni ostanki pripadajo veฤ kot 9.146 osebam.ยซ (Pismo dne 6. 6. 2025) Torej: na 122 moriลกฤih so naลกli veฤ kot 9.146 pomorjenih. Koliko nesreฤnih ลพrtev je bilo pobitih ลกe na preostalih 600 moriลกฤih po Sloveniji, kjer ลกe ni bilo ekshumacij, si komaj lahko predstavljamo. Vse priznanje gre tem obseลพnim raziskavam moriลกฤ โ€“ ลกe posebej brezna pri Macesnovi gorici โ€“ ki jih je Komisija izvedla v zadnjem desetletju, ko je pot za njeno delo ยปodprlยซ pred desetimi leti sprejeti Zakon o prikritih vojnih grobiลกฤih in pokopu ลพrtev. Vendar je treba prav tako odkritosrฤno priznati, da je ta zakon, poljudno reฤeno, zelo oslabil kazensko-pravne vidike prikritih moriลกฤ, ker ni zagotovil ustreznih ali dodatnih pravnih inลกtrumentov 1) za identifikacijo ลพrtev, 2) za sistematiฤno obveลกฤanje svojcev o njihovi usodi in 3) za kazenski pregon storilcev. To ne pomeni, da noben kriminalist ni prizadevno zbiral obremenilnih dokazov, paฤ pa pomeni, da je v sistemu vedno manjkalo to ali ono kolesce โ€“ in na koncu imamo velikanski zloฤin brez obsojenih zloฤincev. Imamo podrobno izvedene arheoloลกke raziskave moriลกฤ, kar je v znanstvenem smislu dragoceno, toda njihov kazensko-pravni vidik je skoraj enak, kakor pri arheologiji grobov iz rimske ali predzgodovinske dobe.
Takลกen potek je z leti moฤno prispeval k temu, da je v javnosti zaฤela pojenjati zavest o tem, da so ti pomori strahovit zloฤin zoper ฤloveลกtvo, ki ne zastara, grozljiva rana v slovenskem narodu. Pomor ฤez 8.000 moลพ in fantov v Srebrenici sta dve mednarodni sodiลกฤi spoznali za genocid. Kaj naj reฤemo o veฤ kot 24.000 Slovencih, ki so jih partizani pobili v vojnem in povojnem ฤasu (vir: INZ)? Kako moremo Slovenci ลกe naprej ลพiveti z bremenom tolikลกnega zla nad seboj, ne da bi se opredelili in ga zavrgli?
Nekateri ga ฤedalje bolj izrecno noฤejo videti. V Komisiji Drลพavnega zbora za peticije in ฤlovekove pravice so poslanci levih strank nedavno zavrnili celo predlog sklepa, naj Komisija pozove Ministrstvo za notranje zadeve k izdaji mrliลกkih listov za pobite. Niti sklepa s tako obฤeฤloveลกko vsebino niso hoteli sprejeti.
Misel, da so nam ugrabili drลพavo, bi glede na stanje stvari po vsej pravici lahko izrazili z besedami, da v nekaterih pogledih Slovenci ลพivimo, kakor da bi bili โ€“ v emigraciji. V svoji deลพeli, toda poฤutimo se veฤkrat, kakor da smo v tuji drลพavi.


To protislovno stanje lahko spremenijo samo stranke slovenske pomladi s skupnim nastopom na volitvah, z zavezo, da boste sodelovali v vladi tako, da obsodba zloฤinov revolucije postane nova povezovalna podlaga demokratiฤne slovenske politike. Stranke slovenske pomladi morajo osvojiti oblast z enotnim programskim ciljem, da z zakonom obsodijo oz. zavrลพejo zloฤine revolucije, odpravijo njene plenilske pridobitve in Slovenijo postavijo v nov izhodiลกฤni poloลพaj.
To je laลพje reฤi kakor narediti, toda brez tega ne vidimo prihodnosti Slovenije. Tega nikakor ni mogoฤe napraviti brez opore v tisoฤletnem izroฤilu, ki je Slovence izoblikovalo pred revolucijo. Zavest, da je neko dejanje zloฤin in da je treba to obลพalovati in obsoditi, je del duhovnega ลพivljenja osebe. Tu pa se pokaลพe, da imajo politiฤna in pravna dejanja svoj zadnji vzrok v mislih in obฤutjih, ki obvladujejo ฤloveลกka srca in pamet.


Zato je tako pomembno, da se spominjamo Slovencev, pomorjenih v breznih in rudnikih, v tankovskih jarkih in v samotnih gozdovih. Pred duhovnimi oฤmi moramo obdrลพati veliko zgodovinsko sliko, pa tudi posamezne ฤloveลกke usode znotraj nje.
Resniฤno, ne smemo pozabiti, kar so ลกtirje reลกenci iz roลกkih brezen izpovedali o tem, kako so jih partizani vezali z ลพico in pretepali, kako so jih streljali in metali v globino, kako so v molitvi umirali, kako so ranjeni v agoniji tavali po rovih kraลกke jame in iskali izhoda โ€ฆ
Ne smemo pozabiti, kako so partizani ubijali slovenske uฤiteljice โ€“ Darinko ฤŒebulj, Ivanko ล krabec, Anico Resman idr.
Vedeti moramo, kako so partizani leta 1942 pomorili cele druลพine โ€“ Hudnikove, Mavsarjeve, Dolinarjeve in Jakopinove, med njimi deset otrok โ€“ in mnoge druge.
Vedeti moramo, kako so po konฤani vojni na Pohorju morili civiliste, pripeljane iz Maribora in ล terntala.

Ne smemo pozabiti mater, kakor je bila Snopkova mama, ki je dolga leta po vojni ob veฤerih sedela pred hiลกo in gledala, ali se bo na poti proti hiลกi pojavilo njenih pet sinov โ€ฆ
Osebna ฤloveลกka zgodba je kristal, v katerem uzremo skrivnost bitja; in le to je osnova, na kateri naลกa pamet ve, kaj je res in prav โ€ฆ
Obstaja obiฤajna nevednost, saj ne moremo vedeti vsega; toda obstaja tudi krivdna nevednost, ko doloฤene stvari moramo vedeti, saj brez njih napaฤno poteka naลกe ลพivljenje.


Ko nas vpraลกajo, zakaj se spominjamo pobitih, imamo vsaj tri odgovore.
Najprej se spominjamo posameznih oseb, tega, kar so nam priฤevalci sporoฤili o posameznih fantih izmed vseh 3.450 pobitih v tem breznu โ€“ spominjamo se njihovih molitev in svetih vzdihov v zadnjih urah in minutah; da zajamemo iz njihovih poslednjih trenutkov spodbudo za svoje ลพivljenje; morda tudi za misel na svojo lastno zadnjo uro, ki bo nekoฤ dotekla โ€“ za vpraลกanje: kakลกno je moje ลพivljenje, ฤemu ลพivim?
Drugi pomemben vidik je spomin na to, za kaj je tu pobitim moลพem in fantom ลกlo, za kaj so si prizadevali, kaj je bila njihova stvar? Njihova stvar je bila najprej ohranitev lastnega ลพivljenja in ลพivljenja bliลพnjih, ko jih je napadla komunistiฤna revolucija, in hkrati ohranitev tradicijskega slovenskega sveta, v katerem so se rodili in v katerem so hoteli ลพiveti, kakrลกni so bili. Niso se hoteli notranje spremeniti. To je bila njihova stvar โ€“ ohraniti slovenski svet svojega izvora, svoje ยปsidroยซ, istovetnost. V tem je drugi pomemben vidik naลกega spominjanja.
Tretji pogled spomina pa je usmerjen k druลพinam pobitih, ki so poleg straลกne izgube tolikลกne smrti svojih najbliลพjih v povojnem ฤasu utrpele od komunistiฤne oblasti ลกe neลกtevilne krivice, ลกikaniranja, zaporne kazni, jemali so jim zemljo, jih zatirali z revลกฤino in strahom. Tudi tu smemo reฤi, da veฤina naลกih druลพin teh krivic ni prenaลกala s sovraลกtvom, ampak z molitvijo. Naฤin, kako so prenaลกali krivice, bi z govorico Katekizma smeli opredeliti kot eno od velikih duhovnih del usmiljenja: krivico voljno trpeti. To je veliko duhovno delo, skrivnostno delo, ki se dotika misterija kriลพa. Mi ga moramo zagledati. Naลกi ljudje so pod njim jeฤali, toda nekateri so dosegli ob tem nesluteno duhovno veliฤino.

Pot pristnega spomina na naลกe pobite ni lahka. Vendar pa zanesljivo vodi k temu, da bo Slovenija spoznala in se reลกila zlodel, ki jo bremenijo, ter se notranje prenovila.

Matija Ogrin
Koฤevski Rog, pri Macesnovi gorici, 7. junij 2025

  • Besedilo je govornik prebral v nekoliko okrajลกani obliki: iz govornega nastopa so bili izpuลกฤeni odlomki, prikazani v kurzivi.

Vabimo: Obletna maลกa v Koฤevskem Rogu pri Macesnovi gorici

0

Spoลกtovani ฤlani in prijatelji Nove Slovenske zaveze!

V soboto, 7. junija, bo ob 11. uri pri moriลกฤu pod Macesnovo gorico v Koฤevskem Rogu spominska slovesnost ob 80. obletnici mnoลพiฤnih povojnih pomorov. Slovesno somaลกevanje bo vodil novomeลกki ลกkof mons. dr. Andrej Saje.

Prepeval nam bo zbor potomcev politiฤnih emigrantov, ki so leta 1945 morali zapustiti domovino in so odลกli v Argentino; zbor vodi Marjanka Grohar. Po sveti maลกi bo zbrane nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze in vnuk politiฤnega emigranta.

Sveta maลกa pri Macesnovi gorici nas bo zbrala na kraju, kjer so bili slovenski domobranci pred 80 leti pomorjeni. Njihova telesa so se spremenila v roลกko zemljo; njihovi ostanki so izkopani in ฤakajo na pogreb; njihovo trpljenje pa je ลกlo z njimi k Bogu, sodniku ลพivih in mrtvih. Naj nas njihova darovana smrtna stiska nagovarja k dobremu in k zvestobi Bogu. Poveลพimo se pri maลกi ob sveti liturgiji v misli na naลกe pomorjene: Slovenija potrebuje njihovo priproลกnjo.

Napotki glede prevoza:
Obiskovalcem priporoฤamo organiziran prevoz z avtobusom iz Ljubljane, ki se bo lahko ustavljal na tradicionalnih toฤkah ob poti (Rakovnik, ล kofljica, Velike Laลกฤe, Ribnica). Odhod avtobusa s parkiriลกฤa v Tivoliju v Ljubljani bo ob 7:30. Zaradi laลพje organizacije prevozov se ฤimprej prijavite pri Novi Slovenski zavezi, telefon: (01) 425โ€“15โ€“37, e-poลกta: info@zaveza.si.

Kdor se bo odpravil z lastnim prevozom, naj upoลกteva, da je drลพavna cesta od jame Pod Krenom naprej makadamska, do Macesnove gorice je ลกe pribliลพno 4 km voลพnje. V bliลพini Macesnove gorice bodo redarji usmerjali promet in njihova navodila glede parkiranja je treba upoลกtevati, saj je cesta na tem delu oลพja in prometa ni dovoljeno blokirati. Hoje do prizoriลกฤa slovesnosti ob breznu bo pribliลพno 1 km. Na voljo bo krajลกi avtobusni prevoz od parkiriลกฤa do dovozne ceste k breznu, kjer bo hoje ลกe pribliลพno 200 m.

Separatna slovesnost v Koฤevskem Rogu

0

Drลพavni vrh bo priredil loฤeno, separatno slovesnost v Koฤevskem Rogu dne 29. 5. 2025. S tem se bo drลพava Slovenija loฤila od svojcev pobitih pri izraลพanju tako temeljne stvari, kakor je spoลกtovanje do ลพrtev pomora v Rogu. Nova Slovenska zaveza se te separatne prireditve ne bo udeleลพila. S tem, ko drลพavni vrh pripravlja loฤeno, razkolniลกko slovesnost, uvaja razkol med drลพavo Slovenijo in slovenskim ljudstvom, zaradi katerega ima drลพava Slovenija smisel in razlog obstoja.

Uradu predsednice republike je Nova Slovenska zaveza poslala dva dopisa glede slovesnosti v Koฤevskem Rogu. Odgovora nismo prejeli:

Dne 20. maja 2025:
Spoลกtovani, po tradiciji je prvo soboto v juniju spominska sveta maลกa pri breznu v Koฤevskem Rogu. Letos bo to sobota, 7. junij, ko bo ob 11h sveta maลกa pri breznu pod Macesnovo gorico.
Obiฤajno je Urad Predsednice Republike Slovenije ob tej priliki sodeloval s polaganjem venca v izvedbi garde Slovenske vojske. Predhodnik sedanje predsednice se je osebno udeleลพil slovesnosti.
Zaradi laลพje organizacije vas prosimo za sporoฤilo, ฤe bo tudi letos Predsednica dr. Nataลกa Pirc Musar pri slovesnosti sodelovala in kako.
Hvala vnaprej in lep pozdrav,
Peter Suลกnik, tajnik

Dne 21. maja 2025:
Spoลกtovana gospa predsednica Republike Slovenije, Nataลกa Pirc Musar!
Nova Slovenska zaveza je neformalno izvedela, da nameravate 29. maja 2025 prirediti pri breznu pod Macesnovo gorico v Koฤevskem Rogu posebno slovesnost s polaganjem venca, pogrebnimi molitvami predsednika Sล K in nagovori.
Prosimo vas, da tega ne storite.
V Koฤevskem Rogu poteka tradicionalna slovesnost vse od leta 1990 in vas prosimo, da pridete na slovesnost v soboto, 7. junija 2025 ob 11. uri pri Macesnovi gorici.
ฤŒe boste priredili svojo loฤeno slovesnost, bo v javnosti nastal vtis, da ste ignorirali in razvrednotili tradicionalno slovesnost v Koฤevskem Rogu, ki bo letos 36. po vrsti. Na tej slovesnosti so se veฤ kot trideset let zbirale vdove in sirote pobitih domobrancev, zbirali so se njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Veฤina od teh je povezana v Novi Slovenski zavezi, ki slovesnost organizira. Vsem tem ljudem boste sporoฤili, da so njihova prizadetost in izrazi ลพalovanja za vas brez vrednosti, da so ลพalujoฤi sorodniki pobitih nevredni vaลกe pozornosti in da zato ustanavljate svojo, separatno slovesnost.
Poleg tega, da boste prizadeli in poniลพali naลกe ljudi, sorodnike pobitih, boste s tem naredili simbolno dejanje nadaljevanja narodnega razkola. To bo razkolniลกka prireditev, ki bo stopnjevala razdor med Slovenci, saj boste pokazali, da niti izrazov spoลกtovanja do mrtvih ne moremo opraviti skupaj.
Menimo, da bi predstavniki drลพave Slovenije morali biti v dobrem in slabem skupaj s svojim ljudstvom. Zato vam vljudno sporoฤamo, da je primerno, da pridete na tradicionalno slovesnost pri Macesnovi gorici v soboto, 7. junija 2025 ob 11. uri, kjer ste dobrodoลกli, kakor so bili dobrodoลกli doslej vsi predstavniki slovenske drลพave. Doslej ลกe nikogar od njih nismo posebej prosili, da bi tja priลกel: vsakdo je dobrodoลกel, kdor v srcu misli, da mora tja priti, da izrazi spoลกtovanje do pobitih in da s tem simboliฤno obsodi zloฤin proti ฤloveลกtvu, ki je prizadel Slovence s komunistiฤno revolucijo.
S spoลกtovanjem vas pozdravljam,
dr. Matija Ogrin
Nova Slovenska zaveza, predsednik