SPOMINSKA SLOVESNOST NA TEHARJAH

Nedelja, 6. oktobra 2013 ob 11h

V nizu letošnjih obletnic in spominskih slovesnosti so prišle na vrsto tudi Teharje. Kaj nam pomenijo Teharje? Zakaj hodimo na ta kraj, ki je marsikomu znan le kot odlagališče strupenih odpadkov iz celjske cinkarne? Zakaj spominska slovesnost prav na tem kraju?

Namesto odgovora na to vprašanje poglejmo nekaj vtisov nedavnih slovesnosti po drugih krajih in morda potem odgovor niti ne bo potreben. V nedeljo, 29. septembra, se je kljub slabemu vremenu zbralo precej ljudi pri Krimski jami. Župnik od bližnjega Sv. Vida, ki je vodil somaševanje, je v pridigi poudaril, da se je ta kraj groze spremenil v kraj upanja, odkar je tu postavljen križ in se ob njem vsako leto daruje sv. maša. – Spomladi 1942 je bilo blizu jame taborišče, ki pa je kmalu postalo tudi morišče in Krimska jama je tedaj postala grobišče ter eden prvih primerov, kako se je mogoče hitro in enostavno znebiti nasprotnikov. V tem taborišču so konec junija 1942 popisali rešence z vlaka pri Verdu in pot tistih, ki so se javili za domov, se je verjetno tu tudi končala. Za gotovo je pa Krimska jama grob begunjskih deklet. Verjamemo, da se je prav zato maja 1945 toliko deklet iz begunjske in vidovske fare odločilo za umik na Koroško in so bile potem vrnjene. Že jeseni 1942 so se v jamo spustili vaški stražarji in se prepričali o njeni kruti resničnosti.

15. septembra smo se zbrali na Turjaku, da bi se spomnili 70-letnice turjaške tragedije, predvsem pa da bi molili za vse njene žrtve na obeh straneh. Po padcu Turjaka, 19. septembra 1943, so zmagovalci takoj postrelili 26 ranjenih branilcev, 60 ujetnikov od približno 700 so postrelili v Velikih Laščah, ostale pa odpeljali v Kočevje in potem nad velikim delom izvršili smrtno obsodbo v Mozlju, Jelendolu, na Travni gori in v Mačkovcu. Kljub temu ali prav zato je nastalo Slovensko domobranstvo. Večina domobrancev se je maja 1945 umaknila na Koroško in za velik del vrnjenih so bile potem Teharje predzadnja postaja njihovega križevega pota. Od tu so jih vozili v opuščene rudniške jaške Hrastniškega hriba in verjetno tudi v Hudo jamo. Med njimi so bili fantje iz Rovt – spomnimo se, kakšen vihar je nastal, ko so jim konec avgusta letos v domači fari pripravili spominsko slovesnost; med njimi so bila dekleta od Sv. Vida in z Menišije, ki jih je grozota Krimske jame nagnila k umiku v Vetrinj, in seveda še mnogo drugih. (Več v Zaveza št. 12 – Šle so s svojimi skozi Teharje in Zaveza št. 15 – Kamenčki za teharski mozaik)

Udeležimo se v nedeljo, ki je pred nami, slovesnosti na Teharjah, da bomo za vse žrtve in njihove rablje molili, da bomo našim mučencem priporočili sebe in ves naš razdvojeni narod!