V Zavezi št. 114 je …
V Zavezi št. 114 je bil opis prednikov novomašnika Andreja Rudmanna iz Clevelanda, ZDA. Njegovi stari starši po materi so bili slovenski begunci na Koroškem. V soboto, 29. maja 2021, je bil v stolnici sv. Pavla v St. Paulu, prestolnici ameriške zvezne države Minnesota, posvečen James Andrew 1 Bernard, sin slovenske matere, že pokojne Marije Perčič. Že naslednji dan je bila nova maša. Marijini starši, oče Andrej Perčič s Trstenika in mama Pavla, roj. Pazlar, z Mlina, Bled, so se z dveletnim sinom Petrom maja 1945 umaknili čez Ljubelj na Koroško. Najprej so z drugimi begunci preživeli sedem tednov na Vetrinjskim polju. Za nadaljnje življenje so se odločili za Št. Vid ob Glini, kamor je bilo nameščenih približno šeststo slovenskih beguncev. V zelo skromnih razmerah se je še tisto jesen, 25. septembra 1945 rodila prva hčerka Marija. V naslednjem letu se ji je pridružila Angelca. Obe sta bili rojeni v šentviški bolnišnici, ki jo vodijo Usmiljeni bratje. Iz Št. Vida so slovenske begunce že oktobra 1945 premestili v taborišče Kellerberg v Dravski dolini, štiri mesece nato pa v Špital ob Dravi. Načrtovano je bilo, da bi se vsi slovenski begunci na Koroškem združili v enem taborišču. Ker se je oče Perčič že zaposlil na večji kmetiji v okolici Št. Vida, kjer je primanjkovalo delavcev, je družina dalj časa ostala v tem mestu. Kdaj so se preselili v taborišče Špital, ni znano. Tretja hčerka Štefka se je rodila že v Seebodnu leta 1947, oddaljenem pet kilometrov od taborišča, sin Andrej pa leta 1948 v Beljaku. Oba sta bila krščena v špitalski farni cerkvi. Do odhoda (maja 1950) v ZDA, kjer sta bili rojeni še dve deklici, Doroteja in Helena, je družina Andreja Perčiča živela v Špitalu. Kdor se je želel izseliti v prekomorske države, je mo-
ral stanovati ali se vsaj prijaviti v taborišču, če je bil zaposlen zunaj njega. Drugače sta se odločila Andrejeva sestra in brat, ki sta bila tudi begunca na Koroškem. Sestra Angela se je vrnila v Slovenijo k staršem že
1 Pričujoči zapis je le dopolnitev tega, kar je bilo objavljeno v letošnji Družini št. 36 in v Slovenian American Times.
spomladi 1947. Brat Vinko, ki se je 13. januarja 1946 v Peggetzu poročil, se je vrnil leta 1947 z ženo Anico in medtem rojeno hčerko Marijo, ki še danes živi na Mlaki pri Kranju in je živa kronika svojega sorodstva. Med drugim je povedala, da je bil oče novomašnika irskega pokolenja. Novomašnikova teta Angelca v slovensko angleškem mesečniku Slovenian American Times za mesec avgust opisuje življenje novomašnikove družine; ne omenja taborišča Špital. Bila je premajhna, da bi se spominjala, pa čeprav so tu in tam v novi domovini gotovo o tem govorili. Št. Vid, kraj svojega rojstva, si je bolj zapomnila. A dokaz so fotografije iz Špitala iz poznega poletja 1949. Slovenci v Špitalu se veselimo poročil, ki so povezana z nekdanjimi sobegunci. Ko bosta ta dva duhovnika – oba pozna poklica, obiskala Slovenijo, sta dobrodošla tudi na Koroškem, da vidita kraje, kjer so njuni predniki preživeli kratko, a zelo važno življenjsko obdobje.
[Page 56]