Nekje na dnu aleje b …
Nekje na dnu aleje bije dve …
Po travi se pode kriče otroci,
na klopcah srečne matere sede,
v rokah pletilke z niklja jim bleste,
v lase pšenične sonce je ujeto …
Čez 5 minut: na pot lahno pihlja
od vzhoda veter, tiho se igra
na tleh s stranmi že stare »Kärnter Zeitung«.
Še 5 minut. Na dnu aleje krik.
Zdaj zadnji avto s fanti oddrdra,
za njim oblak prahu in tanka dva …
In vse je spet kot vedno.
[Page 74]