Vojno in povojno obdobje je marsikomu prineslo tudi krivice, ki so zaznamovale njihova življenja. Zgolj od maja 1945 do maja 1947 je bilo dokumentirano izvensodno pobitih najmanj 18.281 oseb. Od maja 1945 pa do junija 1990 je bilo več deset tisoč oseb neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov v sodnem ali upravnokazenskem postopku obsojeno na kazen odvzema prostosti ali jim je bil izrečen ukrep določitve prebivališča oziroma so bili poslani na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja. Mnogo oseb po vojni zaradi političnih oziroma ideoloških razlogov ni moglo opraviti šolanja oziroma niso mogli dobiti zaposlitve ali pa so jo izgubili. Poznani so številni primeri sistematičnega zasliševanja in zastraševanja. Marsikdo je bil zato prisiljen, da zapusti dom in pobegne oz. odide v tujino. Leta 1996 je bil sprejet Zakon o popravi krivic, katerega namen je simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena.
Do sedaj je bilo vloženo približno 30.000 vlog ter na tej podlagi priznan status bivšega političnega zapornika 20.873 osebam, status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja skoraj 7.000 osebam ter status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja 15.456 osebam. Poleg tega je bilo spremenjenih oziroma odpravljenih 2.700 kazenskih sodb in odločb upravnih organov. Ugotoviti pa je mogoče, da večina prizadetih oziroma njihovih svojcev možnosti še ni izkoristila.
Pomembno je, da žrtve nasilja oziroma njihovi potomci vložijo zahtevo za priznanje statusa, saj je to doprinos k popravi storjenih krivic, rehabilitaciji žrtev, vrnitvi človeškega dostojanstva žrtvam ter postopku sprave. Tudi o težkih preizkušnjah je potrebno spregovoriti, v spomin žrtvam in opomin kasnejšim rodovom. Molk žrtev in pasivna drža njihovih potomcev je v škodo žrtvi, njihovim potomcem ter oblikovanju realnega zgodovinskega spomina na povojno dogajanje. Poleg tega so pomembni tudi življenjski opisi nasilja, ki jih pripravijo vlagatelji zahtev za priznanje statusa, saj tvorijo pomemben zgodovinski vir za preučevanje povojnega dogajanja v določenem kraju ali določeni vasi. In prav vsaka izkušnja, preizkušnja oziroma dogodek je pomemben. Na podlagi tega bo mogoče soočiti z zgodovinskimi dejstvi in argumentirano opredeliti tudi obseg političnega nasilja povojnega komunističnega režima.
Ker upravičenci morda niso seznanjeni s tovrstnimi možnostmi ali pa za vložitev zahteve potrebujejo spodbudo in pomoč, je to priložnost in dolžnost, da se jih na to spomni in se jim pri tem pomaga. K temu je nagovorjen prav vsak, ki pozna povojne krivice ali pa žrtve oziroma njihove potomce.
Vlogo za priznanje statusa lahko vložijo bivši politični zaporniki, preganjanci in begunci oziroma njihovi najožji družinski člani ter družinski člani po vojni pobitih. V vlogi se navedejo osebni podatki vlagatelja ter oseb, za katere se vlaga zahteva, opis krivice oziroma nasilja ter morebitne dokumente o tem.
Vlogo se pošlje na naslov: Komisija Vlade RS za izvajanja zakona o popravi krivic, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: gp.mp@gov.si. O zahtevi odloča Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic. Dodatne informacije lahko dobite na naslovu: Sektor za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj, Glinška ulica 12, 1000 Ljubljana T: (01) 369 5334, (01) 369 5735 / E: gp.mp@gov.sioziroma na spletni strani Ministrstva za pravosodje, kjer so na voljo pripomočki – obrazci za uveljavljanje zahtev http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_kaznovalno_pravo_in_clovekove_pravice/sektor_za_popravo_krivic_in_podporo_zrtvam_kaznivih_dejanj/poprava_krivic/
mag. Majda Pučnik Rudl
predsednica Komisije