Spoštovani!
S temi spominskimi utrinki želimo obujati spomin na to, kakšna je bila v usodnem letu 1942 dejanska kronologija revolucije, ki je zanetila slovensko državljansko vojno. Ko se bomo teh temnih dni pred 70 leti spominjali v mesecu maju in pozneje, je prav, da se zavedamo, da so rasli umori in žrtve tedaj že v stotine po vsej osrednji Sloveniji – in da naši tukajšnji utrinki ne morejo storiti kaj več kakor drobne luči, ki dajejo slutiti razsežnost nočne pokrajine.
V drugi polovici maja se bomo posebej spominjali prof. dr. Lamberta Ehrlicha, umorjenega 26. maja 1942, ter vas povabili na zgodovinski simpozij, posvečen njegovi osebnosti.
Prosimo, povabite svoje prijatelje, naj se naročijo na obvestila Nove Slovenske zaveze na naslovu<http://eepurl.com/ir59o>.
Pomudimo se še pri nekaterih dogodkih iz aprila 1942.
Dne 6. aprila 1942 je bila sprejeta ustanovna listina Slovenske zaveze. Navedimo samo zadnji člen, ki se glasi: »Priprave za narodno osvoboditev je treba prvenstveno voditi po koristih in razmerah slovenskega naroda samega. Zato je pri maloštevilnosti naroda treba ljudem zavarovati življenje in premoženje, kar se le da, ne da bi prodajali svojo narodnost in sodelovali ali pomagali sovražniku. Kdor posredno ali neposredno ovaja domače ljudi ali zadeve okupatorjem, je izdajalec. Kdor danes iz strankarskih ali ideoloških razlogov koga ubije, mu grozi s smrtjo ali z nepomembnim junačenjem povzroča žrtve, ta je sovražnik naroda in pomaga okupatorju pri njegovem rabeljskem
delu. Kdor uravnava svoje osvobodilno delo po navodilih kake nenarodne ali tuje organizacije ali sile, vprega naš narod v tuje službe in je izdajalec naroda.« (J. Vodušek-Starič, »Dosje« Mačkovšek, Zaveza 42.)
Zapis iz dnevnika Lojzeta Hostnika, 12. april 1942
„Danes ob pol desetih dopoldne je na Šelenburgovi ulici zopet padel nekdo kot žrtev terorja OF. Kdo je, nisem zvedel.“ (Zaveza 81.)
Komunističnih izzivanj ni konca in kraja. 17. aprila 1942 ob eni uri popoldne sta počila v bližini občinske hiše na Jesenicah dva strela. Pod njimi se je zgrudil smrtno zadet nacistični jeseniški župan Karel Luckmann, ki so ga postavili Nemci potem, ko so bili odstavili Markeža. Partizan, ki ga je ustrelil od zadaj v vrat, je lahko skoraj nemoteno zbežal. Kaj bo temu sledilo, so dobro vedeli tudi komunisti … (Več Zaveza 47.)
Janeza Erbežnika so torej 21. aprila ponoči odpeljali od doma in naslednje jutro ga je našel domačin, ki se je s kolesom peljal v službo na Vrhniko. Njegovo truplo je ležalo sredi ceste Horjul–Vrhnika, približno 1 km od Horjula. To je bil prvi tak umor v dolini. (Več: Zaveza 35, Zaveza 41.)
Zgodnji boljševiški napad na občino Sv. Vida nad Cerknico
Komaj se je 23. aprila 1942 stemnilo, so partizani obkolili hišo vidovskega župana Antona Tekavca v Tavžljah. Trije so vstopili in zahtevali, naj župan, ki je že počival na peči, gre z njimi. Zavrnil jih je, naj pridejo podnevi, in vprašal, kdo sploh so. Kar tam so ga ustrelili in nato odšli k Sv. Vidu, kjer so ustrelili občinskega tajnika Franca Strleta. V Zali so neuspešno iskali še drugega Franca Strleta, občinskega odbornika. Svoj morilski pohod so okrog polnoči zaključili na Osredku: Valentin Strle jim je iz obkoljene hiše skušal pobegniti, vendar je obležal, zadet od njihovih krogel. V nekaj urah so tako odstranili župana in njegove najožje sodelavce in pripravili teren za vzpostavitev »ljudske oblasti«.
Po tem dogodku, ki je pretresel celo planoto, se je nekaj vidovskih fantov odločilo za samoobrambo. Iz skrivališč so dvignili jugoslovansko orožje, spravljeno od aprila 1941, in se ob večerih zbirali v Makovčevi hiši na Rudolfovem. Seveda so bili zato v nevarnosti tudi pred Italijani, saj ti njihove samoobrambe niso odobrili. (Več Zaveza 25 – Teror povzroči upor in državljansko vojno.)
Ponovno: prav lepo prosimo, povabite še koga, naj se naroči na obvestila Nove Slovenske zaveze na naslovu<http://eepurl.com/ir59o>.
NSZ, tajništvo