Na rojstnem domu moj …
Na rojstnem domu moje pokojne mami so med zapuščino sorodniki našli dnevniške zapiske, vsega skupaj nekaj listov, ki jih je kot dekle pisala naša mami lastnoročno. Besedilo sem najprej pretipkala, ker je precej težko berljivo zaradi majhnih črk. Izgleda, da je bila pri hiši tradicija pisanja hišne kronike, ki je zaobsegala vreme, kmečka opravila in pomembnejše dogodke v družini in zunaj nje. Po sili razmer jo je nekaj časa pisala moja mami.
Tedaj je bila stara 30 let, še neporočena in že pošteno vajena vsega kmečkega dela. To je bila družina s štirinajstimi otroki, enajst deklet in trije fantje. Moja mami Angela je bila kot starejša določena za garanje na kmetiji, medtem ko se je večina njenih sester pomeščanila. Bila je desna roka materi in desna roka tudi očetu. Pri hiši je pekla kruh, previjala otroke, niso je pogrešili ne pri živini ne pri drugem kmečkem delu, niti pozimi v gozdu niti poleti pri sušenju sena visoko v gori. Poleti in pozimi, v petek in svetek, je morala vstajati ob 5. uri zjutraj. Bila je do konca pokorna, potrpežljiva in zdržljiva. Dnevniški zapiski so še bolj zanimivi zato, ker se nanašajo na del medvojnega časa, in sicer beležijo čas od 30. marca 1943 do 21. februarja 1946.
Kratki, stvarni, skoraj fotografski stavki, le redko z osebno noto, zrcalijo nekdanje trdo življenje pridnega kmečkega človeka na Gorenjskem, povezanega z naravo, nad katerega se je usula nevihta druge svetovne vojne. V zelo skope zapiske bralec nehote vnaša svoje predstave, ki so plod lastnih življenjskih izkušenj, in tudi svoj čustveni odnos. Tako jih lahko vsak bere s svojo globino.
Zapiski se dotikajo samih resnih stvari. Med te spadajo vreme in narava, kmečko delo in pridelek, družinski člani, nesreče, naravne smrti, cerkveni obredi in prazniki, običaji in vojna vihra. Življenje zazveni lepo, zazveni težko, skoraj neznosno, nikoli pa ne nesmiselno. Vsebina me je ganila, ker se mami tako prvinsko, s čisto otroško dušo, mirno, sprejemajoče in neideološko zoženo srečuje z vso lepo in z vso kruto stvarnostjo življenja. Kljub trdoti življenja ohranja do njega zdravo duhovno distanco in ostaja nezagrenjena.
Stalnica v zapiskih kot neka mogočna kulisa vsemu človeškemu žitju je narava, pedvsem s svojim vremenskim obrazom. Mami vremena nikoli ne pozabi, saj je kmečkemu človeku določalo delo in ga tudi duševno zaznamovalo. Naravo zna občudovati, če pa je trda in kruta, nikoli ne godrnja nad njo. S svojimi opisi vremena stopa v živ odnos z naravo. Narava je skoraj bitje, ki človeka presega, od katerega je odvisno preživetje, ki mu govori o minevanju, a mu hkrati vzbuja upanje in ga obdaruje. Danes z načinom življenja nismo več tako vpeti v naravo in se obnašamo, kot da nismo odvisni od nje. V resnici smo prikrajšani za globino in lepoto tega srečanja.
Druga tematika, ki se zrcali skozi te zapiske, je svet težkega kmečkega dela. Zapisana so kmečka opravila, ki spadajo že v zgodovino. Kako natančno si je kmečki človek zapomnil, kakšna je bila letina, kolikšen pridelek, sad truda njegovih rok! – Danes pa za fizično utrujenost potrebujemo šport, in kar nabavimo, nam prinese prav malo veselja, hvaležnosti in ponosa.
Na tej podlagi vremena in kmečkega dela so v zapiskih v ospredju vojni dogodki, in to življenje družine, faranov in nasploh ljudi v bližnjih in daljnjih krajih v tistem usodnem, težkem času.
Vojna je raztepla sestre in posebno brate na vse strani. Podajali so se na obiske v Celovec, Salzburg, Admont, Rosenheim, Graz, pošiljali pakete, pisali pisma daleč, zelo daleč.
V širši okolici so se dnevno dogajale grozljive stvari, kot streljanje talcev, mobilizacije, napadi, požigi, pobegi, hišne preiskave, oddaje živil in živine, internacije, uboji, ustrelitve, pogosti preleti množice vojaških letal.
Mami ima do teh težkih razmer spet do kraja človeški odnos. Vedno jih izrazi samo čustveno, doživljajsko, nikoli ideološko: »Zares žalostni časi! – Res obupno! – Preživljamo težke čase! – Zdaj je res strašno razdejanje sveta!« Žalostni časi za vse: za gmajnarje oz. gošarje, za nemške vojake, za domobrance in za naše fante. Ko jih mobilizirajo, ko je zima in jih zebe, ko so ustreljeni, tedaj zapiše: »Ubogi naši fantje! – Ubogi naši fantje!«
V zapiskih se vsekakor odraža nekaj gorenjske drže do nemškega okupatorja. Do njega so bili ljudje kolikor mogoče lojalni, poslušni, da bi preprečili nepotrebno nasilje. Mobiliziranci v nemško [Page 048]vojsko – kmečki sinovi – so bili pogosto rešitelji družin pred pretečo izselitvijo. Sosedje so pustili sosedu svobodo do politične opredelitve, tako da so to izključili iz predmeta pogovora. S tem so se branili pred razpadom skupnosti in sožitja, obenem pa je vsak po svoje iskal pot, kako preživeti.
Moja mami pogosto zamolči, kdo je akter težkih dogodkov, zamolči gmajnarje, zamolči Nemce. Npr.: »Selili v Stražišču 40 družin in v Strževem 7. – Pobrali v gmajno fante v Srednji vasi in v Goričah. – Pobrali v Goričah živež. – Sinoči je pogorela goriška šola. – Napadeni domobranci iz goše spod Pangerščice.«
Zdi se, da mami za nianso razlikuje gmajnarje oz. gošarje, ki so mobilizirali in napadali, od naših fantov, ki so bili mobilizirani in so se šli borit proti okupatorju za svobodo naše dežele. Njena tiha simpatija spremlja prav te, tako da 10. maja 1945 zapiše: »Zdaj popoldne so prišli v Kranj naši fantje iz težkega trpljenja na svobodo. Že vise slovenske zastave po hišah.« – Ob vojnih grozotah se mi je utrnila misel: Se danes zavedamo, da ne živimo v tako težkih časih, da pa jih morda, celo težje, pripravljamo s svojim nespametnim življenjem?
Mami v zapiskih nikoli ne pozabi, kdo od faranov je umrl. – V našem času pa je močno prisotna težnja spregledati smrt kot dogodek, da ne bi za hip padla moteča senca na vsakdanjo pridobitniško rutino.
Skozi zapiske se zrcali še cerkveno bogoslužje kot vrednota kmečkega človeka. Za sv. mašo se je bilo med vojno treba potruditi in jo ujeti kje daleč in ob kateremkoli času. Mami se zna s svojo preprosto dušo tudi osebno, zelo preprosto obrniti k Bogu. Nanj obrne svoj prošnji krik po lepšem, bolj veselem, bolj srečnem življenju ob izteku starega in začetku novega leta ali pa izrazi hvaležnost ob srečni vrnitvi brata iz vojske s: »Hvala Bogu!«
Dnevi si v zapiskih sledijo zaporedoma, včasih je par dni vmes, tudi teden ali več tednov.
Dnevnik sem nesla k stricu, maminemu bratu, ki mi je s svojim dobrim spominom vrstice zelo zanimivo komentiral in razlagal. Ta stric je sedaj že v 94. letu in še so mu podaljšali šoferski izpit. Iz njegovega pripovedovanja, ki se tiče še predvojnih časov, bi navedla tale utrinek: »Gostilničar Tone (v Goričah pri Golniku) je okrog leta 1925 vsak večer, ko je zazvonilo, prinesel petrolejko, zmolil angelovo češčenje in voščil dober večer. Tedaj še ni bilo elektrike«.
Za sestro Angelo je dejal, da je pisala nepristransko: »Vidiš človeka, ne ideje! Morda je tako pisala tudi iz previdnosti: Tako kot je, ne zakaj!« Po njegovem mnenju bo do slovenske sprave prišlo, ko bo ena in druga stran rekla za nasprotno stran: »Ubogi naši fantje!« (Cvetka Zaplotnik 3)4
1943
30. marec
Dež gre. Joža odhaja v vojsko. Težko slovo od doma. Ata in Ivanka sta šla v Kranj.
3. april
Pripravljamo za krompir. Od Joža dobili prvo pismo iz Salzburga.
4. april
Vreme lepo, pa je vseeno dolgčas. Na Brezjah sv. maša in celodnevno češčenje. Čebele pridno letajo, samo Joža pogrešajo.
5. april
Sadili krompir. Bila na Golniku pri sv. maši ob 7. uri.5
8. april
Nesreča. Klali svinjo. Prašiče dali v Svarje k Toporiš’.6
10. april
Stanko pregledal čebele. Ivanka v bolnici. Popoldne smo bili pri njej. Dobili pismo od Stankota iz Italije.7
15. april
Ata so šli v mlin. Od Joža dobili pismo. Franci ima danes štelngo.8 Dan krasen. Jaz pa cel dan perem in pomivam.
18. april
Cvetna nedelja. Zjutraj sem bila v Predosljih pri sv. maši.9 Popoldne ob 3. uri so blagoslovili gobance.10 [Page 049]
21. april
Djali v hišo nov pod. Ivanka šla nazaj na Koroško.11
24. april
Danes se je poročil Francl. Dobil poziv za k vojakom. Velika sobota. Žalostni časi.12
1. maj
Ančka, jaz in Stanko smo bili v Salzburgu pri Jožu. Ogledali lepo Tirolsko. Nazaj prišli 9. maja.
5. maj
Pri Francetu v Celovcu.
6. maj
Danes se je odpeljal naprej.13
13. maj
Občina se seli na Golnik, ker je tukaj v zelo slabem stanju.
14. maj
Bila na pogrebu v Britofu. Umrla mamina sestrična.
19. maj
Stanko odpeljal čebele na Letence. Zdaj je ostal samo kranjič.14
20. maj
Ančka je šla k pogrebu Bolčarjeve Marice.15 Vreme krasno. Vročina huda, ko ob sv. Jakobu.
21. junij
Selili v Stražišču 40 družin, v Strževem 7. Res obupno. Včeraj bili na Brezjah. Vreme lepo, časi žalostni.
27. junij
Pobrali v gmajno fante v Srednji vasi in v Goričah.16 Življenje bo žalostno v gmajni.
28. junij
Čebele zares pridne. Dva žnideršiča imela 19 kg medu.17 Izvrstna letina.
10. julij
Malijeva Johana z otrokoma prišla nazaj z Bavarskega.18 Franci je še v Begunjah. Dvajset so jih zopet dali na plakate.
12. julij
Ponoči prišli iz gozda po živež. Pri Bohinc vzeli kravo, obleko itd. Zapeli par pesmi na vasi. Danes žanjem rž pri Crk.19 Jutri bomo sušili v Sevnek.20
29. september
Po osemnajstih mesecih se je vrnil Stanko iz internacije v Ljubljano.21 Padel Zlatetov Ludvik.
6. december
Ata, mama, Francka so šli v Admont.22 Joža je že odšel v Italijo.23
10. december
Joža se je oglasil s fronte v Italiji. Francl pa iz Rusije. Res preživljamo težke čase.
17. december
Po dveh letih je prišla Mihela iz Ljubljane.24
1944
1. januar
Preživljamo božične praznike v mislih na domače v tujini. Daj Bog, da nam to leto prinese več sreče.
10. januar
Prišli iz gozda k Maliju. K sreči žrtev ni bilo. Pobrali v Goričah živež. V našem koncu zapeli slovenske pesmi.25
12. januar
V Čadovljah so bili ustreljeni trije naši fantje.
16. januar
Zračni napadi cel dan. Na Celovec, Beljak, Udine, Trbiž. Cel dan strašno grmenje.26
[Page 050]
17. januar
Bila sem v Kranju. Ne dobi se nobena stvar več. Od Joža že tri tedne ni pošte. Vreme lepo ko spomladi. Snega ni. Ljudje bolehajo.
19. januar
Grabimo listje. V Kovorju so ustrelili 30 fantov, pripeljanih iz Begunj.27
2. februar
Svečnica. Ne kane ne od sveče ne od strehe. Zima lepa, brez snega. Čebele kar pridno letajo cel januar.
11. februar
V Škofji Loki ustrelili 44 moških.
12. februar
Vsi moški bežijo v gmajno na vse zgodaj zjutraj.28 Ostale smo doma samo mama, Lojzka, Rozalka in jaz. Ne vidim cel dan človeka na cesti. Ob 5. uri maša v Goričah.29 Samo naš ata so bili, pa Klemenc. Same ženske. Tiha maša brez petja. Danes je močan veter.
15. februar
Policija30 in gmajnarji prišli skupaj. Za Rotam.31 Eden padel – Crkov Stanko.32 Prekov Joža ranjen.33
16. februar
Splošna mobilizacija v gmajno. Pobrali vse fante od Kranja in do Tenetiš. Danes je precej mraz.
17. februar
Pobrali fante v Predoslih, Suha in vse tri Bele.
18. februar
V Tenetiših napaden avto. Šofer mrtev.
19. februar
Danes so pa vzeli trsteniške fante.34
22. februar
Gmajnarji zažgali mlekarski avto v Tenetiših.
24. februar
Sem šla v Križe po žlindro. Umrla je Kovačeva Kristina.
28. februar
Ta teden smo dobili od Joža že štiri pisma.35
2. marec
Z Lojzko sva delali cel dan butare v Brdih.
3. marec
Popisovanje prašičev in kur.36 Svinja jih ima devet. Francek ima pljučnico.37 Danes gre sneg.
9. marec
Sonce sije. Jaz pa kar ležim. Sneg hitro pobira.
10. marec
Lepo spomladansko vreme. Jaz pa še kar marodiram. Ratija je še kar v bolnici.38 Letos pri nas ne manjka bolnih.
14. marec
Za čebele je prišel cukr. Pri Msnik že sejejo ječmen.
15. marec
V Kovorju in v večjih krajih ta mesec niso dobili kart za prehrano.39
19. marec
Praznik sv. Jožefa. Prav lepo toplo pomladansko vreme. Nad dvesto tujih letal je šlo nad nami. Že celo uro gledamo v zrak.40
23. marec
Sejemo oves. Čebele pridno letajo.
24. marec
Cel dan nas kar zebe. Vleče veter. Crkovega Joža kličejo nazaj k vojakom čez pol leta.41
26. marec
Na Rupi v mlinu je pogorelo. V hiši so padli trije: dva moška in ena ženska (hči učitelja Korbarja iz Kranja).42
[Page 051]
25. marec
Kmetje praznujemo. Cel dan močan veter. Že zopet nad nami grmelo 30 aeroplanov. Danes so orožniki43 odpeljali Crkovega Joža.
29. marec
Delamo nov šporget. Dela pečar iz Britofa.
18. april
Policija na Povljah. Padli trije naši fantje. Požgali pri Kajžarju.44
23. april
Pogreb za Rotam. Prav lepa nedelja. Češnja že cvete. Čebele imajo zalego še na osmih satih. Pa nov med.
25. april
Vleče prav hud veter. Danes delamo butare.
27. april
V Letenski gmajni požgan avto. Je prišel iz Ljubljane precej obložen. Ljudi vzeli s seboj v gmajno.
30. april
Imamo tišlarja v šteri. Dela opravo za kuhinjo. Imamo ga 17 dni. Prav lepo so zagoreli kresovi po naših gorah.
1. maj
Delavski praznik. Jaz pa grem v hosto po les.
3. maj
Golniška občinska uprava se seli v Križe. Upravitelj se je vrnil iz gmajne. Čebele roje. Letos so res pridne.
4. maja
Zjutraj sem bila pri šmarnicah. Danes je sv. Florjan. Po cimru belim. Ata so šli v Kranj.
7. maj
Cel dan dežuje. Danes so pobrali g. vse fante v Križah, Sebenjah in v Žiganji vasi.
8. maj
Še kar gre dež. Iz veže liframo omaro na zgornji vrh.
12. maj
Delamo novo peč. Mihela gre na Dunaj za štiri dni.
13. maj
Ata peljali prašiče v Stražišče. Dali so jih po 150 mark.
15. maj
Sem bila pri maši v Predoslih. Potem sem šla še na Luže.45
17. maj
Danes pa pri Crk pečemo, ko doma ne smemo.
18. maj
Vnebohod. Danes sem bila na Lužah.
19. maj
Žalostna sem, če se spomnim na ta dan???
23. maj
Danes pa na Jezerskem zaradi živine. Danes so vzeli g. Bohinčevega Joža pa Boštevnekovega Naceta.46
24. maj
Danes sem nesla paket na Luže, če bo prišel v Italijo.47
28. maj
Ančka, Mihela, Ivanka so šle k Francelnu v Rosenheim …48
6. junij
Invazija v Franciji. Vdrli so na štirih krajih naenkrat. Rim je tudi danes padel.
7. junij
Smo šli jaz, Stanko in Francka v Graz.49 Danes cel dan dežuje. V sredo zjutraj smo šli, v petek zjutraj pa nazaj.
8. junij
Danes je pa lepo vreme. Spravljamo deteljo iz Goriškega polja. Pa roj imamo. Crkov ata so ga ogrebli.
9. junij
Zopet roj. Zdaj je že pet kranjičev.
10. junij
Od Joža dobili zadnjo pošto 10. maja. Z ledine spravili seno. Pomagala sta kosit Sandr in T. Stanko. Ivanka in Minka sta šle k Francelnu v Rosenheim.
12. junij
Že tretji dan dežuje. Ata pa mama so šli v Kranj. Žganje se prodaja po 70 Rm.50
21. junij
Danes je vzel Stanko čebelam med. Od treh žnid. ga je bilo okrog 30 kg. Izvrstno dobra letina.
[Page 052]
25. junij
Cel teden deževno vreme. Nismo mogli nič mrvo sušit. Zato bomo pa danes, čeprav je nedelja. Sinoči je pogorela goriška šola.
29. junij
Zdaj je še farovž pogorel.
3. julij
Napaden policijski avto. V Letenski gmajni. Eden mrtev, štirje ranjeni.
4. julij
Dobili pismo od Morania Ivana, da je Joža ujet.51
7. julij
Spravljamo zadnjo mehko mrvo. Danes gredo vsi moški sekat ob cestah. Posekati morajo vse 100 m od ceste. Od komande52 je prišlo danes, da je Joža pogrešan od 19. maja. Tončov France je prišel domov iz Graza.
15. julij
Iz Kvadneka53 spravili vso mrvo v kozolc. Vsak dan dežuje. Francka je v oklicih. Danes žanjemo rž.
16. julij
Danes smo šle v Žablje. Včeraj so šle naše na mejo.54
17. julij
Sinoči so pobrali gmajnarji fante v Žabljah.
26. julij
Poželi zadnjo pšenico. Naželi smo 12 štantov.55
27. julij
Francelj je prišel na dopust za mesec dni iz Rosenheima.
30. julij
Danes pa nadaljujemo gostijo doma.56 Jakopinov Tine57 je padel na Povljah.
31. julij
Danes se pa kar zdravimo. K sreči gre dež. Od Joža dobili pismo iz Afrike. Je prišlo po enem mesecu in pol.
31. julij
Mašinamo ječmen. Dvanajst mernikov ga je od dveh štantov. Kar dober je.
2. avgust
Minka gre danes v Ljubljano. Francek pa k nam služit. Vsak dan gre skoraj dež.
16. avgust
Sv. Rok. Mašinamo pšenico. Stanko58 nam pomaga. Letos jo je 71 mernikov, ječmena 12 mernikov, rži 17 mernikov, jare rži 11 mernikov, ovsa 31 mernikov.59
23. avgust
Franclna vzeli gošarji na poti z Golnika.
27. avgust
Padel v gmajni Fendetov iz Žabelj.
15. september
Zadnjikrat sva govorila s Stankotom zjutraj ob 7. uri, ko sem šla v mlin. Zvečer ob 9. uri so ga vzeli v gmajno.
17. september
Danes imamo semenj. V cerkvi lepo. Prvo obhajilo otrok. Pred cerkvijo pa govor domobranca. Sem res žalostna. Bog daj vsem skupaj srečo, zdravje in kmalu srečno vrnitev. Francl se tudi nič ne oglasi.
25. september
Cel dan dež z vetrom. Po gorah je že pobelil sneg. Ubogi naši ljudje.
26. september
Danes je kar lepo vreme. Samo cel dan je mrzlo. Po vrhovih kar noče sneg izginiti. Dopoldan smo pobirali sadje, potem smo žele ajdo.60
1. oktober
Rožnvenska nedelja. Bila sem na Brezjah pri sv. maši. S kolesom.61 Nazaj me je močil dež. Službo imata odpovedano na Golniku Ančka in Francka. Pusta in žalostna jesenska nedelja.
4. oktober
Zvečer so vzeli vse moške v naši vasi. Zdaj že v naši fari ni nobenega moškega doma. Samo Sandr C. je še doma. Sem prav radovedna, kako jo bo zvozil.62
[Page 053]
8. oktober
Požgana vas v Gojzdu. Žalostni časi …
9. oktober
Cel dan dežuje. Še ozimine ne moremo vsejati.
14. oktober
Crkov Sandr se je prevzdignil. Zdaj pa kar leži.
15. oktober
Požgana Nadižarjeva koča v Lampretovem.63
21. oktober
Ančka in Francka sta zaposleni v tovarni Jugočeška. Mihela jutri nastopi novo službo pri Kalanu v Kranju.
1. november
Vseh svetnikiov dan. Zjutraj je bila maša na Trsteniku. Po štiridnevnem deževanju prav lepo vreme. Sedaj popoldne smo bili v cerkvi in na pokopališču. Sem in tja se oglaša strojnica, da vzbuja žalostno jesensko naravo. Saj mnoge, mnoge je ta pesem spremila v tihi mirni dom, kjer ni solza.
2. november
Vernih duš dan. Ob pol sedmih rožni venci, nato sv. maša, cel dan dežuje. Tršč je padel v gmajni. Od Joža ni nič glasu, od julija. Tudi jaz težko čakam pošte od Stankota. Bog ve, kdaj se vidimo, morda pa nikdar več.
5. november
Lepa jesenska nedelja. Cel dan sije sonce. Sliši se bombardiranje, spet se rušijo mesta. Sicer je to že kar na dnevnem redu. Žalostni časi.
6. november
Danes pulimo repo. Zopet gredo aeroplani.
7. november
Zopet sem šla v Naklo z vozom po živež na Maljevo policijo.64 Nazaj prišla šele zvečer. Danes so bombardirali mesto Celje.
10. november
Pobelil prvi sneg.
11. november
Mašinamo ajdo. Devet štantov 35 mernikov.65
12. november
Martinova nedelja. Lepo vreme. Napadeni domobranci iz goše spod Pangerščice. Precej mrtvih. Pri maši sem bila popoldne o pol štirih.
14. november
Včerajšnji napad iz gmajne. Deset na mestu mrtvih, deset prepeljanih v bolnico na Golnik.
15. november
Ahc iz Zaloga padel v Sevški dolini. Od Minke sem dobila pošto iz Ljubljane.66 Zopet je zapadel sneg. Bo dolga zima, kakor kaže.
19. november
Padel v Kršatih Joža Jerič (Tavčarjev hlapec). V Goričah mu danes zvoni.
20. november
Sekamo na Trsteh vovše.67
27. november
Vozila sem za policijo mleko iz Čirč.
28. november
Delamo butare. Pusto vreme, megla, brez snega po dolinah.
29. november
Zvečer ob 9. uri hišne preiskave po vsej vasi.
30. november
Praznik sv. Andreja. Zjutraj maša ob pol deveti uri. Crkov Joža je šel h komandi na Češko.68
4. december
Utonil na Letencah Jurgov oče.
7. december
Peljala jesene na Golnik h Gabrun. Zdaj vsako noč grme aeroplani.
8. december
Dežuje cel dan. Mi praznujemo. Mraza ni nič.
25. december
Preživljamo božične praznike. Petje v cerkvi brez orgel. Snega malo, mraz je dobro pritisnil. Ubogi naši ljudje.
26. december
Umrl Pekovčev oče.69
29. december
Minka gre nazaj v Ljubljano.
[Page 054]
30. december
Vozila drva iz Brdov. Popoldne o pol štirih sv. maša.
31. december
Zadnji dan v letu. Hud mraz z vetrom. Bog daj, da z novim letom začnemo lepše življenje.
1945
1. januar
Nastopili smo v novo leto. Bog daj, da bi bilo srečno in veselo za vse. Kaj vse nam bo prineslo, pa ne vemo? …
6. januar
Praznik sv. Treh kraljev. Bila sem v Križah pri sv. maši. Začel je iti sneg.
7. januar
Padlo nad 70 cm snega. Sedaj bo šele prava zima.
22. januar
Celodnevno češčenje. Zjutraj sv. maša in popoldne ob treh tudi. Mraza čez 20 stopinj Celzija.
25. januar
Čez dan dež. Ponoči veter s snegom. Zjutraj pa vse zamedeno. Huda zima. Danes smo vezal pri Crk škopo. Gizele še kar ni domov.70
30. januar
Zopet mede s snegom. Mraz hud. Od Joža smo dobili, da se nahaja v severni Afriki v francoskem ujetništvu.
2. februar
Svečnica. Je že kar toplo. Čebele že lete iz panjev na sonce. Crkov Sandr se zdravi na Golniku v bolnici.
3. februar
Sv. Blaž. Danes sem šla na Suho v mlin.
4. februar
Tavčarco so vzeli v gmajno.71 Mara je v Begunjah.72
11. februar
Danes so pokopali Tonetovega očeta iz Gorič.73
13. februar
Pustni torek. Dopoldne sem vozila drva iz gmajne za Maljovo policijo. Popoldne praznujemo in obujamo spomine na prošle lepe čase.
14. februar
Sv. Valentin. Mraza ni, samo časi so žalostni.
1. marec
Toplo spomladansko vreme. Sneg kar hitro kopni. Čebele nosijo obnožno.74 Danes grabimo listje. Po zraku vsak dan pojejo ene vrste ptiči svojo pesem. Se sliši, da so danes bombardirali Jesenice. Žrtev je veliko.
2. marec
Delamo butare v Brdih.
7. marec
Zopet vozim živež iz Kranja za policijo. Vreme lepo.
9. marec
Grabimo listje. Šupa bo kar polna. Zgodnja spomlad. Še kar sonce sije, samo veter je mrzel. Danes je šlo nad tristo aeroplanov nad nami. Zdaj je res strašno razdejanje sveta.
11. marec
Danes v Goričah sv. maša (kranjski gospod). Od Božiča mislim, da je prva na nedeljo.
19. marec
Praznik, sv. Jožefa. Lepo vreme. Nad dvesto aeroplanov grmi nad nami. Praznik imamo samo kmetje. Smo že vsejali rž in oves.
21. marec
Vsak dan grmenje v zraku. Tudi na Kranj so že vrgli nekaj bomb. Ljudje stradajo, na karte se ne dobi skoraj nič. Kaj bomo še vse doživeli v teh težkih časih, je veliko vprašanje??
23. marec
Minka je prišla iz Ljubljane za en teden. Od Joža dobili pismo iz ujetništva, od oktobra. To se pravi, da hodi pošta pol leta.
25. marec
Cvetna nedelja. Popoldne o pol treh blagoslov gobanc. Tudi danes ni miru nad nami. Ubogi ljudje po mestih. Ta mesec še ni bilo dežja. Padel Mlinarjev Ivan v Lomu in Vrančov75 Matevž pa v Kropi.
1. april
Velika noč. Prav lepo vreme. Na vse zgodaj grmi nad nami. Zares žalostni prazniki. Kakor kaže, bo kmalu sprememba.
[Page 055]
4. aprila
Češnja že cvete. Vsak dan se vreme spreminja. April rad nori.
6. april
Orjemo za turšco. Popoldne trebimo na Trsteh. Sneg je danes na novo pobelil gore.
7. april
Bela nedelja. Zopet lepa, pa vseeno grmi. Ponoči veter.
18. april
Maljova policija se seli v Naklo. Cela občina. Danes 32 voz. Domov sem prišla šele po deseti uri.
20. april
Zopet selim. Francka in Andrej gresta od Grašiča k Černetovemu Matiju proti Primskovemu.
21. april
Nedelja. Je prav mrzla. Domobranci so prišli na Malijovo brdo. Jabolka in hruške so že v cvetju.
22. april
Slane vse belo. Ne bo dobro za cvetje. Danes so pokopali na Trsteniku Fendetovega Joža iz Žabelj. Je bil pokopan v gmajni par mesecev. Jutri bodo pa Španovega Jaka iz Trstenika. Žalostni časi …
25. april
Praznujemo sv. Marka. Ata so šli v mlin na Suho.
26. april
Plevemo ječmen v Goriškem polju.
28. april
Po dolgem času cel dan dežuje. Zvečer ob 7. uri bo sv. maša v Goričah. Pride kranjski gospod.
30. april
Delamo kranceljne za majnik pri Bohincu. Sneg med dežjem naletava.
1. maj
Padel v boju za Nemčijo Hitler.
2. maj
Velike spremembe v vojnem času.
3. maj
Plevemo pšenico. Sneg naletava, gore so vse pobeljene.
4. maj
Slane vse belo. Praznujemo sv. Florjana.
10. maj
Praznik. Vnebohod Gospodov. Bila sem v Križah pri treh mašah. Begunci gredo neprenehoma štiri dni in noči. Kam beži vse to, res ne vem?
10. maj
Zdaj popoldne so prišli v Kranj naši fantje iz težkega trpljenja na svobodo. Že vise slovenske zastave po hišah. Vreme sijajno lepo.76
14. maj
Po dveh letih se je oglasil Tončov Vinko iz vojske.
19. maj
Danes pa Stanko po devetih mesecih iz Celovca. Hvala Bogu.
20. maj
Binkoštna nedelja – prav lepa. Iz Ljubljane je prišel Stanko po štirih letih po čudnih in težkih razmerah živ in zdrav.77
30. maj
Spravljamo deteljo v kozolec. Več ko polovico maja lepo vreme.78
31. maj
Praznik sv. Rešnjega telesa. Zjutraj dež, v cerkvi maša in pridiga po par letih prvič. Zaenkrat bo opravljal duhovniško službo župnik iz Trstenika g. Poljanc. Popoldne lepo vreme. S Franckom greva ven v naravo občudovat lep zadnji majniški dan.
6. junij
Po štirih letih procesija sv. Rešnjega telesa. Vreme lepo. Popoldan miting v Goričah.
[Page 056]
8. junij
Ujetnike dobili za delo. V prvih urah pri delu padel Špornu ujetnik, star 17 let. Ustrelil ga je Petrovčev Toni – žalostno …
10. junij
Danes bo prepeljano truplo Antona Kalana od Sv. Tomaža pri Škofji Loki na domače pokopališče v Goriče. Ni mu bilo dano dočakati svobode.
20. junij
Spravljamo zadnje seno. Danes žanjemo ječmen.
29. junij
Praznik sv. Petra in Pavla. Cel dan dežuje.
6. julij
Spravljamo seno v Kvadnek. Letos ga je samo štiri voze. Za dva ga je vzela vojska …79
7. julij
Žanjemo prvo pšenico. Dinar menjamo. Rm šestdeset para. To bo denarja.
11. julij
Danes so pokopali Toporišovo mater. Francel, njen sin, padel v partizanih.
24. julij
Žanjemo oves.
26. julij
Sv. Ana. Praznujemo.80 Zjutraj sem šla v mlin. Danes je prišel Stanko na dopust.
30. julij
Mašinamo pšenico.
1. avgust
Letošnji pridelki: ječmena 4 mernike, oz. rži 7 mernikov, jare 9 mernikov, pšenice 55 mernikov, ovsa 33 mernikov.
15. avgust
Danes volimo.81
4. september
Spravljamo proso. Letos ga je 10 mernikov.
1.–15. decembra
Vozila za šolo iz Kranja 500 kg apna. Od Čuka vozila opeko. 1. – 400 komadov opeke, 2. – 300 komadov, 3. – 200 komadov, 4. – 250 komadov opeke, enkrat pa pesek, 2x na žago peljala les in enkrat nazaj.
1946
21. februar
Francel z družino se je preselil na Štajersko.82 Lepo vreme.
24. februar zvečer ob enajstih prirajžal nazaj skoraj po treh letih v Srednjo vas. Doma našel k sreči še vse po starem. Imel sem hvala Bogu vse skozi srečo. Tako in sedaj se mi bo začelo zopet domače lepo življenje. Samo da bi sedaj imel mir, v zlati svobodi.
23. marec
Sejali oves. Mihov oče danes umrl v ljubljanski bolnici. Danes sem tudi malo kontroliral to knjigo in našel vse v redu. 83
1 Besedilo objavljamo kot svojevrsten prikaz življenja in dojemanja težkih vojnih in povojnih dni. Ledinska imena v tekstu puščamo, kot so pisana v originalu.
2 Angela Zaplotnik, rojena Gros leta 1914.
3 Cvetka Zaplotnik, ki uvaja v dnevnik, je avtoričina hči.
4 Opombe, ki sledijo, je ob branju (aprila 2006) povedal avtoričin brat Stanko Gros.
5 Nekdaj kapela v grajskem poslopju, danes ponovno odprta.
6 Svinjska mačeha.
7 Prišel 25. marca 1943.
8 Nabor.
9 S kolesom.
10 Nemški duhovniki so maševali zdaj v tej, zdaj v oni fari.
11 Mallnitz, od Špitala naprej.
12 Ni bilo velikonočnega razpoloženja.
13 Francelj, šel na Bavarsko, potem na rusko fronto – do dopusta.
14 Klasični panj za čebele.
15 Karunova žlahta (Kadivčeva), Karunova nečakinja iz Šenčurja.
16 Danes je na ta datum občinski praznik. Eni so šli v nemško vojsko, s tem so rešili domačije in starše. Nemci bi družine preselili v Srbijo ali v nemške lagerje. Mobiliziranci v nemško vojsko so bili rešitelji domov in domačij.
17 Žnideršiči – veliki, moderni panji.
18 To je bila Mikova s Srednje vasi, por. s Francljem iz Zgornjega Malija, ki je bil velik komunist, partizan. Po poklicu čevljar.
19 Peručeva njiva.
20 Od goriškega farovža – travnik v najemu.
21 8. septembra – klatil po Primorski; na sv. Mihaela dan prišel peš iz Gonarsa preko Krasa, Vipavske doline, Idrije, Vrzdenca, Dobrave.
22 Tam je bil Francelj.
23 Prej v Salzburgu; ko je Nemčija okupirala Italijo, so bili boji na fronti pri Neaplju, in sicer pri Monte Cassinu.
24 Že leto pred vojno je stanovala v Trnovem, pri Krištofu Pogačniku (Prezovčev, nadškofov brat); v službi pa zobotehnica.
25 So se sprostili; pa za propagando, da bi ljudi navezali.
26 Napadi zaveznikov – Angleži, Amerikanci.
27 Talci.
28 Predhodno gotovo partizanska akcija, zbežali so v strahu pred represalijami.
29 Zjutraj.
30 Nemška.
31 Pešpot med Povljami in Zalogom.
32 Iz Gorič, nekdaj hiša zraven Boštevneka, med Kozlom in Boštevnekom.
33 Za Petelincem, proti Kozjeku; tam je bil Crkov Stanko tudi pokopan, po vojni prekopan.
34 Po Goričah so pobrali tudi mlade fante, stare 16 let, in jih peljali na Poljano (na planino); med njimi Koširja, ki je bil kasneje velik komunist in župan občine Kranj. Ko je bil v Srednji vasi sestanek, je delegat s Poljane vprašal: Kaj naj naredimo s temi mladimi fanti, ki vekajo gor? Bilo je obupno – vlačili so jih po smrekcah in pastirskih kočah!
35 Časovno napisan ob različnem času, na pošti so pa skup padla, so se nabirala na cenzuri. Pisal jih je v časovnih presledkih,
36 Od občine ali od nemških uradov.
37 Njegova mama Minka med vojno v babiški šoli v Ljubljani.
38 Po vojni so jo druge sestre preimenovale v Doro, češ da je bolj lepo. Majhna pa je bila Ratijca.
39 Bili so kaznovani od Nemcev, ker so imeli svojce v partizanih – to je bila še majhna kazen.
40 To so bili alarmi, ki so trajali po uro do dve; z italijanskih letališč so šli bombandirat nemška mesta.
41 Pri Crku sta bila dva fanta: Joža in Aleksander. Joža se je priženil v Rovte nad Podnartom.
42 Tu so se verjetno skrivali. Nasprotniki zastražili in zažgali.
43 Nemški.
44 Na Povljah.
45 Tu je bila Karunova žlahta.
46 Še živi na Jezerskem.
47 Tam je Angela imela neko vezo.
48 Tu je bil Francelj v bolnici.
49 K Jožu.
50 Reichsmark, op. lektorja.
51 Sovojak – iz Luž, iz Trstenika je bilo v nemški vojski več domačinov.
52 Uradno obvestilo, da je pogrešan.
53 Med Tenetišami in Trstenikom.
54 Na ljubljansko, v Šentvid.
55 Veliko.
56 God sv. Ane – mamin god.
57 S Pangerščice.
58 Bodoči Angelin mož; Tončkov Stanko iz Letenc.
59 Zelo dober pridelek!
60 Sestra Angela piše o vojnih dogodkih brez vsake propagande!
61 Atov god!
62 On je delal za partizane, je bil aktivist, vendar ni nobenemu naredil kaj slabega, bil je previden v vseh ozirih.63 Vampretovem – parcela od zaloške cerkve, kjer je bil zavetnik sv. Lambert. Koča – v bližini Kozjeka, kočica, majhen vikend.
64 Bili so mobilizirani.
65 Ni bilo veliko, lahko bi bila boljša, srednja pridelava, pridelek ajde je vedno nihal, pšenica je bila stabilna. Včasih je bilo tudi 60 mernikov (mernik = 25 kg pšenice). Včasih so dobili samo seme nazaj – 12 mernikov, kar je bil slab pridelek.
66 Tam v babiški šoli.
67 Od Bajda dol; jelše – za kurjavo, slaba kvaliteta lesa.
68 Ne na goro, ampak v deželo. Pobegnil, ranjen …
69 Sin Joža naredil samomor, sin Lojze pa podeloval grunt v Goričah pri Lepnarju. Ujet Škofčov Jaka iz Letenc.70 Dve sestri: Angela je živela v Kropi, Gizela doma.
71 Iz Zaloga (Ovčanova s Povelj). Na Kozjeku so jo partizani ustrelili.
72 Sestra njenega moža.
73 Gostilničarja. Najprej se je reklo pr’ Lovrencu, potem pr’ Tonetu, potem pr’ Korlnu, danes pr’ Lovc (iz istega rodu – sinovi). Gostilničar Tone je okrog leta 1925 vsak večer, ko je zazvonilo, prinesel petrolejko, zmolil angelovo češčenje in voščil dober večer. Tedaj še ni bilo elektrike.
74 Za satje, za graditev satja, ne za med.
75 Iz Tenetiš. 76 Septembra 1941 se je Stanko kot najstarejši otrok in sin 16-članske družine (starša in 14 otrok) s kolesom odpeljal v Ljubljano čez Šentviški hrib in čez Pržanj samo s tem, kar je odpeljal na kolesu. Doma ni bilo nobene perspektive ne po gospodarski ne po družinski liniji. Peet let ni videl domačih. Maja 1945 se je srečal z atom in mamo. G. +Pogačnik mu je iz Ljubljane sporočil, da je njegova prošnja pri mestni občini za mesto reševalca pozitivno rešena.
77 8. maja je bil že pri Francki (sestri) v Kranju, v gasilski opremi. Tam se je srečal prvič tudi s starši.
78 7. in 8. maja so se valile množice proti Ljubelju. Stanko se je vračal nazaj proti Ljubljani.
Prvi »osvoboditelji« Ljubljane so bili 9. maja Hercegovci (hercegovska JLA – že redna jugoslovanska armada – po Streliški ulici). Šele okrog 10. ure so v urejeno, počiščeno Ljubljano začeli prihajati partizani – na lojtrskih vozovih, na kolesih, konjih. Brez borbe, ko so šli že Nemci, domobranci čez Ljubljano. Dolgo so govorili po medijih, da so partizani osvoboditelji Ljubljane. Stanko je dobil službo v Mestnem domu kot šofer gasilskega avtomobila. Ta dan je bil mobiliziran od ljubljanskega župana Adlešiča [dr. Juro Adlešič je bil ljubljanski župan samo do srede l. 1942, potem je odstopil in se umaknil pred komunističnim nasiljem v Italijo. Op. lektorja.] in dobil avto za prevoz komandanta hercegovske divizije. Cel dan ga je vozil, zvečer ga je spremljal na večerjo v hotel Union, zatem na Magistrat, kjer je bil sestanek v zvezi z vračanjem slovenske vlade v Ajdovščini. Med to sejo je skočil v Mestni dom, da so mu dali smeno, ker je cel dan vozil. Tisti drugi šofer je prevzel avto in vozil komandanta drugi dan na Gorenjsko in po Koroškem in se vrnil šele čez mesec dni iz Bosne.
79 So pokosili.
80 Če je bila pšenica požeta, so sv. Ano praznovali, sicer ne.
81 Prve volitve za Tita.
82 Od Minke starši (Osek pri Sv. Trojici) so v drugi vasi imeli viničarijo – Vrjane.
83 Sledi še nekaj poudarkov iz pogovora s stricem Stankotom po skupaj prebranih in komentiranih dnevniških zapiskih, aprila 2006 v Ljubljani, Čebelarska 19. Škof v Ljubljani je imel zelo težek položaj. Italijani so delali bolj v rokavicah. V Ljubljano se je nagrmadilo ogromno ideologov, propagandistov, tudi ustašev … – začetek domobranstva. Notranjska, Dolenjska, Ribnica, Kočevje – tam so veliko trpeli. Pod Nemci (Gorenjska, Štajerska – škof Tomažič) je bil večji red in tudi blagostanje – še v Nemčijo so hodili delat. Takoj so zamenjali vse duhovnike in vse učitelje. Nemci so ustanovili nove občine: Kranj, Preddvor, Kamnik, gradili so ceste: od Celja do Maribora. Nekaj partizanskih napadov je bilo nesmiselnih, nevrednih tega imena – to je bila gverila, to so bili izpadi, npr. Dražgoška bitka.
Izjava pokojnega papeža: Liberalizem je hujše zlo za družbo, kot pa je bil komunizem. Ideja komunizma je gotovo nesprejemljiva, vendar je imel ta družbeni red dobre socialne točke, vsakemu “plača”, tistemu, ki je imel preveč, je vzel, tistemu, ki ni imel nič, pa dal. To je bila splošna socialna oskrba brez napredka. Vsak človek ima pravico do svojega mišljenja, a ne na škodo bližnjega.
Sestra Angela je pisala nepristransko – vidiš človeka, ne ideje! Morda tako tudi iz previdnosti: “Tako kot je,” ne zakaj … Do slovenske sprave bo prišlo, ko bo ena in druga stran rekla za nasprotno stran: “Ubogi naši fantje!” V teh dnevniških zapiskih je vendarle tiha simpatija do partizanov: Ubogi naši fantje! in Zapeli so lepe slovenske pesmi.
Partizanščina je imela dobre namene. Vodstvo tega gibanja pa jo je izkoristilo za svoje namene. Kardelj: “Zmagali bomo samo, če bo vojna.» Z Dolomitsko izjavo so bili krščanski socialisti odžagani. Osvobodilni boj ni imel več tolikega pomena. Komunisti so pač zagrabili situacijo, da so prišli na oblast.