Na teh svetih tleh Klo Veronike ne Simona, niti matere, da bi sina vsaj mrtvega še enkrat objela. Samo zmerjanje, kleočevskega Roga so nam naši pomorjeni še posebno blizu. Svoj križev pot so prehodili sami; ni bitev, smrt, zločin. Še danes so ožigosani in ne morejo se braniti; zato smo mi, da njim v bran povemo resnico.
Doma smo imeli križev pot vsak dan: brezupno čakanje na njihovo vrnitev, razbite družine, izropane domačije, brezmejna žalost mater, očetov, žena, deklet; strah, žalitve in norčevanja, neštete krivice; nasilne smrti očetov in zamolčana resnica je nas otroke zaznamovalo za vse življenje.
Kdaj bo slovenski človek res v globini srca zaslutil to veliko trpljenje in sklonil glavo pred tako veliko narodovo izgubo?