Domobranci niso hoteli drugega, kot da se po vojni nadaljuje kulturno in politično življenje, ki ga je nasilno pretrgala vojna. Za to življenje pa je bila značilna pravna država, civilna družba in politični razvoj naroda v avtonomijo in samostojno državo. To zadnje je Mikuž seveda pozabil povedati:
»Če ne bi bilo partizanske vojske, bi zelo verjetno nastala tudi slovenska ‘ilegalna’ vojska, ki bi bila gotovo povezana z Dražo Mihailovičem in bi maja ali aprila 1945, ali pa morda celo nekaj mesecev prej, res simbolično udarila po premaganih Nemcih in tako bi se kot jugoslovanska tudi slovenska buržoazija zmagoslavno ponovno usedla za vrat delovnemu ljudstvu. Buržoazni računi so bili torej silno jasni in veličina jugoslovanske revolucije je tudi v tem, da jih je tako temeljito prekrižala.«
Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, I. knjiga, str. 302, Ljubljana, 1960.