V nedeljo, 17. maja popoldne so partizani prijeli dva Bizovičana, osemnajstletnega organista Janeza (Ivana) Pavčiča, dijaka petega letnika učiteljske gimnazije in člana Katoliške akcije, enaindvajsetletnega pleskarja Franceta Jakoša, ter tri Dobrunjčane, devetnajstletnega pleskarja Franca Jakoša ml., njegovega triinpetdesetletnega očeta Franca Jakoša st., čevljarja in cerkovnika (bratranca oziroma strica prej omenjenega Jakoša) ter enaindvajsetletnega Milka Cankarja, bivšega telovadnega učitelja Zveze fantovskih odsekov.
Prijeli so tudi Milkovo dekle Ivanko in njeno prijateljico Mici iz Zadvora. Partizani so jih odgnali čez Zadvorski hrib preko Podlipoglava in Panc v Blisko vas pri Polici. Obe dekleti so zjutraj izpustili, ostalih pet pa so v hiši čevljarja Kadunca zasliševali in hudo mučili. Od njih so hoteli izsiliti priznanje, da skrivajo orožje. (Že pred njihovo aretacijo so namreč aktivisti OF širili govorice, da Janez Pavčič skriva orožje, in mu grozili.) Brez dokazov so jih v ponedeljek, 18. maja 1942 »obsodili« na smrt. V gozdu za vasjo so jim ukazali, da si skopljejo grob, vendar zaradi izmučenosti tega niso mogli storiti. Umorili so jih s krampom in lopato. Med partizani so bili tudi Dobrunjčani. Eden izmed mučiteljev naj bi bil Vinko Mojškrec, Janeza Palčiča pa naj bi umoril njegov sošolec iz osnovne šole.
Skoraj leto dni pozneje, 20. marca 1943, so vaški stražarji iz Dobrunj in Bizovika našli njihova trupla v Krčmarjevi hosti med Troščinami in Blisko vasjo pri Polici. Na truplih so bili sledovi mučenja. Na kraju umora pri Bliski vasi je bil leta 1999 postavljen spominski križ.
(prim. Janko Maček, Polica v viharju komunistične revolucije, v: Zaveza št. 77; Damjan Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani 1941–1945, Študijski center za narodno spravo, Ljubljana 2015, str. 85, 97, 137, 138; Vanja Kržan, Pripovedi, v: Zaveza št. 66)