Upravni odbor Nove Slovenske zaveze že nekaj časa zaskrbljeno opazuje razvoj političnih strank, ki so izšle iz slovenske pomladi pred četrt stoletja. Priča smo nezainteresiranosti večjega dela volilnega telesa, ki je razočaran nad razvojem demokracije in pravne države. Razočaranje je razumljivo tudi v luči kakofonije, ki jo v nagovarjanju javnosti slišimo pri strankah, ki naj bi v svojem bistvu delovale enotno in se ne razhajale v temeljnih izhodiščih in pogledih na razvoj države.
Za Novo Slovensko zavezo so nekatera temeljna vprašanja slovenske državnosti postavljena pod vprašaj, če izvoljeni poslanci in parlamentarne stranke ne najdejo v lastnem izpraševanju vesti razloge za krivdo pri napačnih odločitvah.
Če je slovenska državnost utemeljena na osamosvojitvi leta 1991, je povsem jasno, da je ta zgolj in samo sad demokratičnih procesov, ki so v svojem bistvu kontradiktorni sistemu, ki je bil z revolucionarnim nasiljem vzpostavljen v času po drugi svetovni vojski. V tem pogledu je nemogoče, da bi demokratična stranka lahko zagovarjala pravice nosilcev oblasti iz obdobja totalitarnega enoumja, saj so njihove pravice izhajale iz pridobitev revolucije na osnovi nasilja, povojnih pobojev in zlorabe sodnega sistema za dosego prevlade.
Ker se slovenska država in njeni demokratično izvoljeni organi čedalje bolj sprenevedavo obnašajo glede pomena komunistične revolucije pod vodstvom OF, VOS in kasneje KPS ter ZKS in tajnih represivnih organov, je bila sama po sebi jasna naša podpora zahtevam, da se povsem odpre možnost preučevanja državnih arhivov ter s tem zaščiti pravičnost. V letošnjem letu smo bili priča sprejemu zakonodaje, ki je to področje uredila znova. Razočarani smo bili, ker je Nova Slovenija, kot parlamentarna stranka, zavzela drugačno stališče od našega društva. Danes pričakujemo odgovor takratnih poslancev, nosilcev funkcij v stranki in širšega vodstva, ali je današnja ureditev skladna z njihovim pričakovanjem, ko so podprli predlagane rešitve?
Razočarani smo tudi, ker po volitvah v pripravo zakonodaje, ki bi uredila področje ureditve pokopa žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja, nismo bili vključeni, čeprav imamo status društva v javnem interesu. Še bolj smo pa zaskrbljeni, ker poslanska skupina NSi očitno podpira nekatere nam nerazumljive posplošitve, ki jih v svojih nastopih uporablja Matej Tonin, njen vodja. Pokop žrtev brez priznanja sedanje države, da so padli zaradi zavzemanja za vrednote, na katerih temelji država Slovenija od leta 1991, je v nasprotju z našim temeljnim programom in pričakovanji.
Ob vsem tem nemočnem spremljanju, kako se Nova Slovenija v svoji praksi čedalje bolj odmika od deklariranih vrednot in zgodovinskega izročila krščanske demokracije ter njenih ustanoviteljev, bi želeli jasno in javno podpreti klice po spremembah v vodstvu te stranke. Po našem mnenju gospod Aleš Hojs predstavlja možnost, da se NSi vrne k izročilom pokojnega dr. Andreja Bajuka in da se stranka znova postavi na mesto prvega zagovornika pravice tistih, ki so življenje dali za vrednote svobode, demokracije in z Mojo Domovino v srcu.
Peter Sušnik, predsednik