Zadnja prošnja, ki jo je umirajoči Hamlet izrekel na odru svojega življenja, preden ga je zagrnil zastor molka, so bile besede: Razloži mene in mojo stvar tistim, ki je ne vedo.
Ta stavek je zelo znan – in po pravici, saj je v njem nekaj zelo visokega: je prošnja, je zahteva: razloži mene … Kaj je človek, da ga je treba razložiti? Ali so v njegovih dejanjih in odločitvah takšne globine, da brez njihove razlage človeka ne doumemo? S tem stavkom je znameniti dramatik namreč povedal, da ljudje potrebujemo eden drugega tudi zato, da nas tisti, ki so nas poznali, razložijo. Da tako povedo o nas bistveno, tisto najpomembnejše. Mene in mojo stvar. To pomeni, njegova stvar izhaja iz njega, najprej je on, človek, in njegove skrivne globine, in od tam izvira njegova stvar, njegovo dejanje, odločitev, prizadevanje. Njegova stvar je – v pomembnem pomenu besede – prav on sam.
Poslanstvo, ki ga Zaveza opravlja polnih 25 let, je zelo visoko. Že s stoto številko revije izpolnjuje tisto neslišno prošnjo naših pokojnih: Razloži mene in mojo stvar tistim, ki je ne vedo.
Te prošnje žrtve revolucije niso mogle izreči, ko so bile še žive, ker so mnogi od njih umirali v strahoti, ki presega vsako misel nase, vsako misel na vse, kar je manj kot Bog. Tudi ne izrekajo slovenske žrtve te prošnje iz onstranstva, kajti tam, kjer so, ni treba več ničesar izreči, ničesar prositi. Prošnja razloži me zato ne prihaja od njih, marveč jo v njihovem imenu izreka naša slovenska stvarnost sama. To prošnjo nam z ukazovalnim glasom nalaga red resničnosti, rečemo lahko celo: red stvarstva. Oni so se nekoč izpostavili in trepetali, se bali in bojevali za red resničnosti in pravice – in zdaj je red resničnosti prevzel njihovo prošnjo: Razloži mene in mojo stvar … Kdor ima srce za to, jo bo slišal.
Ustanovitelj in dolgoletni urednik Zaveze,
Justin Stanovnik, in za njim mnogi pisci in pričevalci Zaveze so glas resničnosti slišali in mu odgovarjali s svojim delom toliko let – do stote številke Zaveze. Toliko pričevanj o nezaslišanem, o neznanskem, toliko življenjskih zgodb in usod, tistih nasilno pretrganih v mladosti in tistih, ki so se malone čudežno ohranile do starosti, ki, ene kakor druge, izražajo nedoumljivi lesk biti in skrivnosti …
* * *
Razloži mene in mojo stvar je v Zavezi vselej pomenilo in še zdaj pomeni najprej: razložiti dejstva. Kako je bilo, kdo je bil kje, kaj je bilo prej, kaj je bilo potem. Veliko zgodovinskih podrobnosti, ki pokažejo realni potek dogodkov, povezave med stvarmi, vzroki, osebami. Podrobnosti, ki zrcalijo tkanje osebnih usod in brez katerih bi bila vsa zgodba človeškega žitja v zgodovini izgubljena. Zaveza je v svojih stotih številkah rešila pred pozabo na stotine takšnih osebnih usod in pričevanj. Država Slovenija jih je pustila izginiti, Zaveza jih je reševala – in z njimi rešila za prihodnost najpomembnejši del zgodovine Slovencev v moderni dobi.
Razloži mene in mojo stvar v Zavezi pomeni tudi več od zgodovinskih podrobnosti: pomeni razložiti, kaj je kdo v resnici hotel in moral. Pričevanja o ljudeh, ki jim je revolucija vzela življenje, v Zavezi vedno kažejo tudi na to, da so ti ljudje želeli ohraniti slovensko krščansko izročilo ali omiko, njen red, njeno pravico, njeno službo življenju. Od vodil krščanske omike niso hoteli odstopiti – četudi jih je zato zadela nepojmljiva stiska in strahota. In ko skušamo razložiti njihovo stvar, pravzaprav s tem razlagamo od posameznega k splošnemu, kaj je krščanska omika, kako je izoblikovala in postavila naša življenja in kako je v zgodovini postavila slovenski narod.
[Stran 005]
Kajti prav nazadnje in prav na koncu pomeni Razloži mene in mojo stvar tisto največ: pomeni, kako se je človek, soočen z oblikami zla in z raznimi slabimi možnostmi, v danih okoliščinah oklepal resničnega in dobrega, in kako se je z vztrajanjem v dobrem vzpenjal in segal k najvišjemu, kar je, k presežnemu … Razloži mene pomeni v tej zadnji razsežnosti razkriti, kako se je v spoprijemu s preizkušnjami zgodovine uresničila človekova bit, dosegla polnost in presežnost … Noben človek ne more tega povedati, nobena človeška govorica v polnosti izraziti, toda vsaka plemenita življenjska zgodba prav to izžareva in odseva. To je neprecenljiva vrednost Zavezinih pričevanj. Zaradi globokega dinamizma, ki ga nosi resnica, bo njeno pričevanje tudi v prihodnosti budilo življenje in dajalo Sloveniji novega spoznanja in volje – to pomeni, novega duha.
Figure 1. Mistični mlin – razložiti njihovo stvar Philippe Brame[Stran 006]