66 let je bil gospod Jože Zalar v jami pri Konfinu, pokrit s kupom skal, kamenja, hlodov in drugih odpadkov. V petek, 19. avgusta 2011, pa se je vrnil na domače pokopališče k svojim staršem in sorodnikom. Pogreb je bil v družinskem krogu. Pogrebne slovesnosti je opravil ribniški dekan mag. Tone Berčan.
Jože Zalar se je rodil 19. septembra 1923 v Brežah pri Ribnici. Mati je bila Ivana roj. Košir, oče Jože. Bil je kmečki sin, domobranec v 16. četi v Stični. Ko je prišel na dopust, je imel gnojno vnetje prsnega koša. V začetku se je zdravil doma, od 23. aprila 1945 do 1. junija 1945 pa je bil na zdravljenju v Splošni bolnici na oddelku za kirurgijo.
9. junija 1945 so ga odpeljali v Centralne zapore Ozne, kjer je bil brez zdravstvene oskrbe do 24. junija 1945. Obiskati ga ni smel nihče, niti mama. Od tam so ga odpeljali, kot mnoge druge, na morišče pri Konfinu.
Ko so komunisti po končani 2. svetovni vojni pobili večino protikomunistov, so se spravili tudi na ranjence, bolnike in invalide. Po bolnicah so pobrali bolnike in ranjence, nekatere so poiskali tudi doma, ker so bili iz bolnice odpuščeni v domačo oskrbo. Pobijali so jih na raznih krajih. Ko so napolnili jame v bližini Ljubljane, so vozili ranjence tudi bolj daleč, tudi do Konfina.
Zalarjevi vse do osamosvojitve niso vedeli, da je njihov Jože zakopan tako blizu. Šele v samostojni Sloveniji so šli prvič pogledat do Konfina. Jame jim je pokazal France Lovšin iz Goriče vasi.
Čeprav niso vedeli, da njihov Jože leži pri Konfinu, so prosili za identifikacijo. Kmalu po izkopu žrtev so ugotovili, da DNK ustreza. Ko so zbrali potrdila, so dobili dovoljenje za pokop.
Na pogrebu so običajno solze in žalost. Tokrat je bilo tudi veselje, ker se je Jože po 66 letih vrnil. Storilci zločina pri Konfinu si niti v sanjah niso mislili, da bodo žrtve izkopane in da bodo, čeprav mrtve, spregovorile.