Forumi, ki smo jim b …
Forumi, ki smo jim bili priče zadnje tedne, so lahko dobrodošla spodbuda za izmenjavo mišljenj in krepitev sodelovanja. A izmenjava je verodostojna – ne le družbenopolitična promocija –, če ljudje povsod dosledno izpričujejo svojo dialoško in odprto demokratično držo. Posebej to velja za državne in cerkvene funkcionarje, ki dajejo ustrezno sporočilo svojim državljanom in vernikom.
Ko smo poslušali besede predsednice države na medverskem forumu za dialog v Kopru o pomenu ver za krepitev dialoga na Balkanu, smo se državljani Slovenije spraševali, ali ni ona tudi naša predsednica. Ali ne veljajo besede o miru, medreligijskem sodelovanju, spoštovanju človekovih pravic in enakopravnosti vsem ne le prebivalcem sosednjih držav, pač pa v prvi vrsti državljanom Slovenije? Zakaj predsednica ignorira verne državljane pri nas? Udeležila se je parade ponosa in izobesila njihovo zastavo, zakaj ne podpre npr. Gibanja za življenje ali podobnih civilnih pobud vernih? Bila je v Vatikanu in na forumu, zakaj ne pride k sv. maši za domovino? Zakaj se odločno ne zavzame za pokop zamolčanih in izkopanih žrtev revolucije, Romov in slovenskih domobrancev in drugih žrtev, podobno kot se za žrtve holokavsta, Srebrenice …? Vse žrtve so žrtve, pa naj gre za žrtve obračuna na Balkanu, v Ukrajini ali v vojni in revoluciji pri nas, ki čakajo na dostojen pokop? Zakaj ne podpre legitimnih pravic vseh državljanov, tudi vernih?
Se boste, gospa predsednica, zavzeli za pravico do človeka vrednega življenja vseh, ki jim vladajoči hočejo z zakonom omogočiti umor s strupom? Nismo slišali, da bi nastopili zoper ukinitev spomina na našo polpreteklost in sedanjost, kar počne ta vlada. Ali nimamo prizadete žrtve in vsi verni ter drugi državljani, ki so nam izročila vere, človeka in naroda svete, pravice do enakopravne obravnave, ne pa da nas vladajoči izključujejo kot drugorazredne?
In spoštovani škofje – sicer manjši problem kot delovanje vladajočih, a vendar: verni Vas prosimo in čakamo, da krepite dialog med seboj oziroma sploh med nami v Cerkvi, da bomo močnejši zoper poskuse vladajočih, da bi nas delili in nam laže vladali! Ali se v Cerkvi dovolj odločno postavimo zoper vladajoče kroge, ki nas iz ozadij skušajo deliti in ustvarjati razdor v Cerkvi, kar otežuje dialog med katoličani in med verskimi skupnostmi v Sloveniji sploh?
Spoštovana predsednica, ali niste katoličanka, pa ste glede na število katoličanov v Svet RTV Slovenija imenovali predstavnico Evangeličanske cerkve v RS. In spoštovani varuh človekovih pravic, kako ste v Svet RTV kot predstavnika nevladnih organizacij imenovali lobista mednarodnih levičarjev? So forumi le pridiganje drugim, ne pa tvorno soočanje s problemi doma, za kar ste predstavniki države in Cerkve dolžni najprej poskrbeti? Torej spoštovani udeleženci, kako je z dialogom pri nas doma?
Letošnja obhajanja spomina na žrtve revolucije in vojne ter sploh naša prizadevanja za odpuščanje in spravo med nami so postavljena v dokaj tuj družbeni kontekst. Po ocenah poznavalcev in vse bolj tudi po širšem družbenem prepričanju smo po tridesetih letih države v resni krizi demokracije, pravne države in uresničevanja človekovih pravic ter družbenega dialoga sploh.
Organi oblasti pri svojem delovanju vse manj spoštujejo pravna in postopkovna načela in celo osnovne človekove pravice. Skrbeti nas mora vse bolj za osebno in širše subsidiarno področje ter za varstvo in zaščito oseb in skupin pred samovoljnostjo oblasti, ki izključuje drugače misleče ali celo uveljavlja oblastne totalitarne prijeme. Predstavniki oblasti ne spoštujejo zakonskih okvirov, status ministra, beseda pomeni služabnik, se vse bolj izvotljuje. Ponujajo pa se nam oblastniki, ki bolj skrbe le za svoj ali ožji interes strankarskih ali drugih paradržavnih lobijev, ne pa za interes državljanov, ki naj bi jim služili po svojih funkcijah. Vidni znaki tega teptanja in ignoriranja javnosti so samovoljni posegi vladajočih proti interesom državljanov, za katere so demokratično in zakonsko dolžni delovati. Znamenja takšne svojevoljne miselnosti in prakse so ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, še bolj izbris dneva žrtev komunističnega nasilja, po svoje tudi nasilen prevzem RTV in, ne pozabimo, priprava zakona o tako imenovani evtanaziji, katerega sprejetje pa bi dejansko pomenilo dovoljeno sodelovanje pri usmrtitvi s strupom starejšega, bolnega ali onemoglega človeka, kar so počeli že nacisti.
Znamenje te nepristne demokracije je tudi, da žal niti v Kočevskem Rogu niti ob Lipi sprave ni bilo predsednice države, medtem ko nas je zadnja leta redno spremljal prejšnji predsednik Borut Pahor, ki je tudi s potrditvijo objave svojega nastopa na lanskem srečanju izrazil svojo nadaljnjo podporo našim prizadevanjem, kar je potrdil tudi z obiskom spominske žalne slovesnosti v Rogu. To zvestobo izraža tudi njegovo kritično odzivanje na trenutne družbeno-politične razmere, kar je znamenje njegove pokončne državniške in etične usmeritve. Spoštovani udeleženci medverskega foruma in foruma teologije osvoboditve: Zakaj ni bilo konkretnih pobud za reševanje teh zadev pri nas, saj mir ogroža vsaka država, ki ne ureja sporov v družbi, ki so stalna nevarnost za nove družbene prevrate?
Ozaveščenim Slovencem in demokratom, glede na opisano stanje države, spomin na kalvarijo naših rojakov sega le še globlje v srce, saj táko ravnanje odgovornih v državi ne obeta ureditve nujnih in potrebnih korakov za končanje revolucije in rehabilitacijo njenih žrtev, posebej neodložljivega pokopa izkopanih žrtev izpod Macesnove gorice ter v Iški pobitih Romov 17. maja 1942. Kakor da odgovorni pritrjujejo temu množičnemu, krutemu, brezčutnemu, industrijskemu, brezosebnemu mučenju in ubijanju ljudi. Zygmund Bauman je namreč dejal, da lahko to počno le ljudje z modernimi tehnološki prijemi, ki ljudi napravijo za pokorne številke. Izvajalci pa ne spoštujejo več zakonov, pač pa izvršujejo neosebne ukaze, diskriminirajo ljudi, ubijajo brez sodbe, streljajo v tilnik. Kajti ko človeku pogledaš v obraz, se ti približa njegovo človeško obličje, ki te navda z usmiljenjem, da tega ne boš počel. Srce ima namreč svoje razloge, je zapisal Pascal. Totalitarni sistemi pa so nasilno vzgajali brezsrčne, pokorne in neobčutljive izvajalce, ki so žrtve označili za neljudi, jim dali številke, jih množično zvezali in vrgli v brezna, da bi sebi in drugim prikrili pošastnost svojih dejanj. Ni zaman pokojni akademik Kajetan Gantar opozoril, da današnji kolesarji uporabljajo iste metode kot nekoč Hilerjugend.
Dialog med nami je torej enako kot na Balkanu nujen in svojo verodostojnost bomo pokazali s tem, da ga uresničujemo v spodobni politični in družbeni tekmi, saj bodo taki mednarodni forumi za mir koristni tudi za slovenski mir in spravo ter krepitev demokracije v Sloveniji, ne le promocija oblastnikov, ki se bodo zavedali, da služijo najprej svojim državljanom. Premisliti pa moramo, kako sodelovati s tistimi, ki nam ukinjajo demokracijo in pravno državo ter sistematično režejo korenine človeških etičnih in krščanskih temeljev, ko ukinjajo spomin na žrtve in zavračajo pokop mrtvih. Sistematično zapostavljanje izročil krščanstva in razsvetljenstva pomeni ukinjanje zdravih družinskih in družbenih temeljev in odnosov, posebej posiljevanje otrok z zavržnimi spolnimi lekcijami in zavračanje pravic otrok, posebej nerojenih. Dialog terja pristno soočanje z našimi problemi v družbi in Cerkvi, ne pa zatiskanje oči pred perečimi problemi državljana Slovenije.
[Page 90]