Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Stojimo na mestu, kjer so mnogi mladi Slovenci končali svoje življenje. Težko nam gre v glavo teža dejanja, da brat bratu vzame življenje. Rog predstavlja nedoumljivost prve vrste.
Ko sem se rodil, je od teh groznih dogodkov minilo petindvajset let. Ali lahko sedaj tukaj stojim neobremenjen? Pred petnajstimi leti sem kot študent pri sodni medicini za nekaj minut videl štiri umorjene pri ropu. Takrat se mi je porajalo mnogo vprašanj in še danes mi za njihovo usodo ni vseeno. Da bi lahko ostal neobremenjen, pozabil? In vendar so bili ubiti samo štirje … Vsi, ki so bili ubiti, so bili ubiti preveč!
Ni res, da Rog ne more nagovoriti mladih! Težje pa nagovarja današnjo slovensko mladino. Občutek imam, da se nekateri pogoji, da bi mlade Rog nagovoril, nekako izmikajo. Kaj je prav in kaj narobe, se čedalje bolj meša že pri vzgoji. Medtem ko ure in ure presedimo pred monitorji, nam zmanjka moči za drugega. Posameznik postaja čedalje bolj zazrt v svoj lastni popek. Kje v duši sodobnega Slovenca najti mesto za Rog?
Za razumevanje zgodovine je potrebna neka določena širina in sposobnost vživljanja. Razumeti je potrebno pojav velikih idej, ki so poskušale zasesti mesto, ki ga sicer zaseda presežno. Žal pa je moja generacija odraščala ob mešalcih za beton, ki so ob sobotah obljubljali lepši jutri. Ko bi se od povprečja bistveno razlikovale vsaj elite! Nalogo, da prenesejo zavest Roga na vso družbo, bi tako lažje opravile. Namesto tega pa nas pozivajo, naj postanemo ponosni na takšno zgodovino našega naroda!
Figure 1. Govori Blaž Knez
In vendar ta kraj predstavlja trpečo Cerkev na Slovenskem. Mnogokrat štiri, prevečkrat po štirje so tukaj izgubili še zadnje. Zaradi nekega uvoženega Projekta. Lojze Grozde je v mnogih pogledih prototip ubitega slovenskega katoličana. Imel je idejo, ideal. Niti ni želel prijeti za orožje. Doletela ga je enaka usoda.
Res, da se vere ne da umoriti. Tudi turški vpadi so z leti prenehali. Vendar so tolerantnost, zmernost, udobje in podobna navodila za srečno življenje, ki nam jih vsiljujejo preko medijev, slaba popotnica za vnos normalnosti v družbo. Na odgovornih je, da delajo prav. Da sta jim pravičnost in resnica na prvem mestu.
Tako težko nehamo verjeti v pravljice. Ker je bil nekdo označen za volka, ima večina ob njem strahove. Naj zgodovina vsaj našim otrokom pove, kako je bilo. Lepe pravljice so velikokrat boleče, takšna je tudi slovenska. Resnico radi slišimo!