Strašna je zabloda naših dni;ljudje kot slepci težko hodijobrez ciljev, cest v nejasnost blodijo,zavrgli prave, ravne so poti.Zavrgli Sonce, to luč vseh lučiin vse luči, ki k Njemu vodijo,so obsodili se in še se sodijoin lastna sodba jih v propast drevi.Jaz pa bom stopil v sredo naših dni,potegnil jim obvezo raz oči,pokazal prave, ravne jim poti,ki peljejo do vira vseh luči.Zato planili bodo, vem, na mene,a vendar me zato ljubezen žene.[Stran 065]
Figure 1. V nejasnost … Lovro Stanovnik
Sonet
S