[Stran 092]
Že petdesetič smo se letos zbrali v našem Triglavskem parku na spominski dan, ki ga v ZDA praznujemo zadnji ponedeljek v maju. Letošnje slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje iz Čikaga in celo iz Kanade. Tako je tudi naš pevski zbor, ki mu posebno moških glasov vedno bolj primanjkuje, dobil okrepitev in z združenimi močmi smo kar dobro zapeli.
Spominsko mašo je vodil naš prijatelj gospod Gregor Goršič. V pridigi se je spomnil pobitih domobrancev, ki že petinpetdeset let ležijo po jamah in gozdovih po vsej Sloveniji. Z vero v božjo pravičnost se jim z zaupanjem priporočamo. V prošnjah smo molili za pokojnega škofa Rožmana, za generala Rupnika, za vse pokojne Triglavane, za naše bolnike, za slovensko domovino.
Za začetek komemoracije smo zapeli Gozdič je že zelen. Sledilo je več recitacij in nato pesem Mati piše pismo belo. Slavnostni govornik je bil gospod Jože Rus iz Čikaga, ki je občuteno govoril o naših mučencih, med katerimi je onih 200, ki bodo imenovani v Rimu, prepričani pa smo, da je njihova množica še veliko večja. Prosimo jih, naj se oni zavzamejo za Slovenijo, kjer tudi po petinpetdesetih letih še ni konec revolucije in njenih usodnih posledic. S pesmijo Oče, mati, bratje in sestre smo zaključili slovesnost v dvorani, nato pa šli še k lepo zasajeni gredici s križem in napisom Domobranski grob. Prižgali smo sveče in pomolili za mir in pokoj naših pokojnih. Koliko smo jih izgubili v tej krivični in nepotrebni moriji pred pol stoletja. Preboleli jih nismo nikoli!