Prišli smo v Kočevski Rog. Naši mučenci – celo vojsko jih imamo v teh jamah – so nas spet zbrali na tej slovenski Kalvariji. Groza, zločin in smrt, mučeništvo, svetost in milost, boleč spomin in žalovanje. Vse to je Kočevski Rog. Je pa tudi upanje, svetlo veliko upanje, da se duhovna moč Kočevskega Roga dotakne slehernega slovenskega srca in prinese osvoboditev našemu narodu.
In na tem svetem kraju vas vse lepo pozdravljam.
Ko mislimo na pobite fante, spoštljivo spremljajmo še to našo spominsko slovesnost. Kot vedno tudi letos ne ploskamo in ob koncu skupaj zapojemo pesem Moja domovina.
Najprej bodo zapeli pobiti domobranci sami – Doberdob.