V reviji Ampak, avgust–september 2007, je Ifigenija Simonovič objavila nekaj pesmi Vitomila Zupana. Ena, Ogledalo, se konča takole:
Poj, kitam moja, pesem o kmetu, ki nam je dal, kar je imel,
zelje in koruzno moko, teleta in krompir
in svoje življenje v koncentracijskem taborišču.
Poj, kitara,
električna kitara je zdaj v modi
Dal jim je tudi sinove. Zelje in koruzno moko, teleta in krompir so partizani pojedli, sinove so pobili. Samo meseca junija leta 1945 so jih pokončali štirinajst tisoč. Koliko bi jih moralo biti, da bi jih pesnik Vitomil Zupan opazil? Ali kateri drugi od slovenskih pesnikov? Poleg zelja in koruzne moke in telet in krompirja? (Nota bene: kmet jim seveda ni ničesar dal, vse so mu enostavno vzeli!)