Spoštovani bratje in sestre, ljubezen do bratov, katerih kosti počivajo v tej zemlji, nas vsako leto zbere v Kočevskem Rogu. Spominjali se jih bomo v molitvi, molili za njihovo rešitev in zveličanje, obenem pa se bomo še z bolj gorečo molitvijo obrnili s prošnjo za vse, ki so povzročali zlo in velike bolečine drugim ljudem. Obenem se bomo spomnili vseh tistih – s posebnim spoštovanjem – ki ste dolga desetletja po vojni v srcu zaradi krivic nosili veliko bolečino. Zbrali smo se, ne na kakem političnem shodu, ampak pri Gospodovi daritvi, kjer vlada duh ljubezni, spoštovanja, usmiljenja in sprave.
Dogodki, ki so se zgodili tukaj, porajajo v srcu človeka velikansko vprašanje o smislu našega bivanja, o smislu trpljenja, o smislu vsega. Odgovor nam podaja ta čudoviti mozaik p. Rupnika, ki se zaključi z mislijo: delež pri odrešenju zemlje in človeštva. Vse žrtve, ki so bile tukaj po nedolžnem, so delež pri odrešenju, tudi vaše bolečine so delež pri odrešenju.
Prosimo Gospoda, naj vsem grehe odpusti.