Tkanina revna sem

Tkanina revna sem, raztrgan prt,pokapan z voskom umirajočih zvezd,ki padajo od Tvojih miz v šelestpolnočnih ur in se solzečih trt.Položi me čez mrzli prag dvorišča,da vsaj od daleč čutil bom želje,ki Tvoje dobro polnijo srce,razgrni me prek svojega dvorišča.Naj čezme k Tebi hodijo ljudje,naj mi obraz oskrunijo noge,ubogih mojih bratov noge gnojne.In ko mi bodo sanje spet spokojne,ne splaši v mojem vrtu zlatih ptic,ki spale bodo v ognju perutnic.[Stran 077]Figure 1. Tamino Petelinšek