Figure 1. Moja Domovina 
Figure 2.
Samotni boj Nove Slovenske zaveza za zgodovino in resnico
Ko je letos spomnladi izšel zadnji zvezek Enciklopedije Slovenije, se je dokončno pokazalo, da do postkomunisti zasegli velik del narodove zgodovine: ravno tisti del, s katerim upajo, da bodo – kljub svoji duhovni, moralni in politični izključenosti – legitimirali svoj prihodnji obstoj. Ob tem je Nova Slovenska zaveza opozorila slovensko javnost na najavažnejše prvine tega dogajanja.
Naj jih nekaj ponovno navedemo:
– Po podrobnejšem preučevanju se pokaže jasna slika, izdelana po določenem programu, napovedanem že v uvodniku prvega urednika Josipa Vidmarja. Enciklopedija Slovenij je mešanica stvarnega in dobrega z ideološkim in političnim, je obenem okrnjena splošna enciklopedija Slovenije in propagandno napihnjena posebna enciklopedija NOB.
– Četrtina ali celo tretjina njenega besedila je šla skozi prostore, ki jih ne urejata logos in etos, ampak parcialni ideološki interes. Zato je vsaj v tem delu v osnovnem sporu z resničnostjo in ne more biti mesto narodovega samozavedanja.
– Tisoči in tisoči mladih ljudi bodo – ali po lastnem duhovnem vzgonu ali na vzpodbudo svojih učiteljev – segali po teh knjigah, da bi v njih našli začetno vedenje o svojem narodu. To vedenje jih bo potem usodno spremljalo pri njihovem nadaljnjem študiju in iskanju. Premnogi ga nikoli ne bodo presegli.
– Stvar vsakega slovensko čutečega državljana Republike Slovenije je torej, da se v okvuri civilnih in državljanskih možnosti zavzema za to, d ase podoba ES spremeni v skladu s temeljno resničnostjo vseh stvari, ki se jih dotika ali bi se jih morala dotikati.
– Gre za zelo važne stvari. Nikakor ne moremo razumeti, da tako malo ljudi vznemirja perspektiva ponarejene kulture. Saj bo zlaganost kot hudoben kvas nazadnje prešla v vsako našo zasebno in družbeno bit. Od česa pa bomo živeli, če ne od resnice! Saj se že sedaj z nami dogajajo stvari, ki se jih samo zato ne upamo raziskati in priznati, ker se bojimo, da jih ne bi mogli prenesti. Nekje se moramo ustaviti, še preden bo prepozno.
– Enciklopedija Slovenije ni kakršnakoli literatura, ampak kanonično besedilo narodove kulture – njen učbenik. Ztato nas ne bi dobro razumeli, če bi mislili, da Vas prosimo, da te knjige v skladu z duhovnim in moralnim rezonom svoje ustanove izpostavite kritični refleksiji. To od Vas zahtevamo. Praznina, na mestu, kjer bi morala stati Vaša beseda, bo kričala.