Kaj naj vam rečem za sveti večer,
bratje izgnani, ko duša je tožna,
žalosti polna in plaha, ubožna,
bolno objel jo je grenki nemir.
V sanjah zdaj gledamo Kristusov hlev,
zibelko revno in sveto ognjišče,
ranjeno srce tam milosti išče,
Bog se rodil je, čuj angelski spev.
Kvišku zdaj glave, rodil se je Bog,
vzdignimo srca, premagajmo žalost,
brat moj izgnani, saj nisi ubog.
Sveti večer je in v duši je mir,
blažena noč je in v srcu je radost,
pojmo v ljubezni, kot pel je pastir!
(Iz zbirke Pritaval sem, Eboli 1946)