Solze vidim, štejem vdove – kam pa skrili ste grobove?Kje vsadili svojim križ?
In pesnik sam odgovarja:
Naši v nas so pokopani,mi smo njih nagrobni križ.
Bolj resnično pesnik ni mogel povedati. V nedeljo pri maši je bila dolgo po vojni cerkev polna črnih rut. Nobenega pogreba, nobenega groba, nobenega križa ne duhovnika. Samo črne rute in solze. Pa še te so tekle tiho in skrito v temnih nočeh.
Naši v nas so pokopani, mi smo njih nagrobni križ
Pozdravljam vas, dragi prijatelji, vse, ki ste prišli na božjo pot v Kočevski rog! Pozdravljam predstavnike državne oblasti in družbenopolitičnega življenja. Poseben pozdrav velja danes Mešanemu pevskemu zboru San Justo iz daljne Argentine, ki sodeluje pri naši slovesnosti.
Figure 1. Marija Zgonc Tatjana Splichal
V spomin na vse pobite, pa tudi v uteho našim notranjim ranam smo pripravili današnjo[Stran 093] slovesnost. In kot je običaj, posameznim nastopom ne ploskamo in ob koncu zapojemo pesem MOJA DOMOVINA.
Najprej bodo zapeli pobiti domobranci pesem DOBERDOB.