Za slovo vas vse pozdravljam, dragi prijatelji, romarji v Kočevskem Rogu. Na to slovensko Golgoto bomo še vedno prihajali z bolečino, ki je še nismo izjokali. Svet kraj je Kočevski Rog; blagoslovljen in posvečen s krvjo mož in fantov iz naših družin, iz naših vasi in mest, iz našega naroda. Branili so svoje družine. Pa niso padli v boju; bili so pobiti. Tu se bomo zbirali njim v spomin, v spomin družinam, ki jih ni in jih tako zelo manjka v naši domovini.
Preden se poslovimo od Kočevskega Roga, se v imenu Nove Slovenske zaveze, Družine in župnije Kočevje zahvalim vsem, ki so pripravili današnjo slovesnost in pri njej sodelovali.
Iskrena hvala novomeškemu škofu monsignorju Andreju Glavanu in vsem duhovnikom, ki so z njim somaševali. Prisrčna hvala nastopajočim. Solisti so bili: sopranistka[Stran 087] Anamarija Lazarevič, baritonist Ivan Arnšek, trobentač Gorazd Buh in združeni pevski zbori dekanije Žužemberk iz župnij Ambrus, Zagradec in Žužemberk, ki jih vodi Robi Kohek.
Govorili so: Neža Perko, Breda Kavčič in prof. Justin Stanovnik. Za udeležbo se lepo zahvalim predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francu Cukjatiju, predstavniku slovenske Vlade ministru dr. Andreju Bajuku, poslancem in predstavnikom naših političnih strank. Ko se zahvalim vsem, ki ohranjate spomin in zvestobo našim mučencem, kličem »na svidenje!« Kako so si naše mame dolga leta želele iti v Kočevski Rog in druga morišča, poljubile bi zemljo, pod katero so slutile sina, moža, brata! Zato smo zavezani tem romanjem. Morda bomo nekoč izjokali svoje nakopičeno gorje.
Zapojmo še Mojo domovino.
Figure 1. Marija Zgonc Gašper Furman