Posvetilo
Kdor nosi svoje sanje, svojo bolečino, nevidne, v senci molka skoz življenje in ve, da v tem, kar daje mu trpljenje, resnica je in mir in kruh in vino,mu dnevi sreče, dnevi strtega duha, med sabo neločljivo prepleteni, žare kot čisti tempelj, posvečeni v pojoči školjki Tvojega srca.
Figure 1. Pesnik Bara Remec[Stran 041]
Morje
V nespremenljivosti neba dolga rana, v molčečem srcu temna sled.Na vodi rože vetra, ki roka jih neznana med sanje trosi spet in spet.Podobe nedoumne, ki jih v čas rezlja tišina, odgovor in vprašanje, up in molk stvariin cvetje, ki v svetlobi niha, zanos in bolečina – nerešeno in večno udarja val ob rob noči.
Figure 2. Na bregu Bara Remec