Med letošnjim predprazničnim pospravljanjem pisalne mize, kar sicer ne pomeni nič drugega kot prestavljanje papirja z enega konca na drugega do naslednjič, sem ponovno našel pismo Zdravka Trohe, pokojnega zgodovinarja in pisca partizanskih spominov, med drugo svetovno vojno pripadnika Zahodnodolenjskega odreda. Pismo je avgusta 2001 pisal naslovnemu škofu Vekoslavu Grmiču v Maribor. Po naključju sem na pismo naletel že pred leti in ga nato nehote založil. V njem vabi škofa, da bi se kot govornik udeležil partizanske proslave v Beli krajini in mu hkrati predlaga, kako naj pozdravi zbrane in kaj naj jim med drugim pove. Grmič se je v starem režimu dokaj rad udeleževal raznih državnih in partizanskih proslav in s to prakso nadaljeval tudi v samostojni Sloveniji. Kolikokrat je ob vabilu prejel še takšna ali drugačna navodila, ne vem. Trohovo pismo je lep primer odnosa povojnega zmagovalca do zgodovinske resnice. Pismo navajam v celoti in brez slovničnih popravkov.
Dragi, spoštovani prijatelj
Govoril sem s tovarišem Kocjan Ladom, general major v p. k. in profesor na fakulteti za družbene vede. Bil je na ustanovitvi Gubčeve brigade 4. septembra 1942 na Trebelnem. Mimogrede: prvi komisar in takoj zatem kot drugi komandant je bil Lado Ambrožič – Novljan.
Rekel sem mu, oz. sva se dogovorila, da boš Ti zbor pozdravil. Jaz mislim največ oz. 10 minut. Govornika sta tudi ljubljanska županja/Vaša in Tvoja Prleška/ in minister za obrambo dr. Grizold.
Zakaj Grizold, ne vem in tudi nočem spraševati. Ko je govoril 29.7. na Ogenjci, je začel le z gospemi in gospodmi, čeprav nas je bilo tam vsaj 80 % borcev in svojcev. Verjetno bo tudi tako 9. septembra. Tvoj nagovor za take prilike je najbolj in zajame vse: tovarišice in tovariši, bratje in sestre
Prilagam ti odlično zgodovinsko kroniko BOJ BELOKRANJCEV od Rudi Vogriča.
Jaz mislim/rekel sem tudi Kocjanu/, da bi ti med drugim povedal:
-
da je bila B. krajina vsa na strani upora v času NOB,
-
da od 26 nov. 1942 ni bilo v s o vojno v Beli krajini niti ene postojanke bele garde oz. domobrancev. Tega, 26. nov. 1942, so združeni slovenski in hrvaški partizani likvidirali močno postojanko na Suhorju.
-
kako je bilo vso vojno aktivno bratsko vojno in bojno sodelovanje hrvaških partizanov, ne Kolpa, ne jezik ne oblast ni bila nikdar meja. Omeni, da so hrvaški partizani sodelovali z mladinskim bataljonom kot npr. v bojih za Stari trg ob Kolpi, Osilnico, Banja loko itd., slovenski pa na hrvaški strani kot npr. Bosiljevo in v drugih krajih.
Tega gotovo ne bo nihče omenil. Drugi del pa bodi Tvoja sodobna tema.
Prosim Te, kot običajno, napiši.
Ali se boš Ti dogovoril za prevoz z Mitjem. Če, mi sporoči.
Nasvidenje v lepi, že malo jesenski Belikrajini.
Tvoj prijatelj
Ljubljana, 27. avgust 2001 Zdravko Troha
Vabilo v pismu se je nanašalo na 43. srečanje borcev in prijateljev Bele krajine v Prilozju pri Metliki. Ali se je škof Grmič vabilu odzval, nisem preverjal. Dolenjski list v 36. številki leta 2001 v najavi dogodka med naštetimi govorniki in nastopajočimi sicer škofa Grmiča ne omenja, kakor ga tudi ne omenjata dnevnika Delo in ljubljanski Dnevnik, ki sta 10. septembra 2001 na kratko poročala o dogajanju.