Lepo vas pozdravljam, dragi prijatelji!
Tudi mi vemo, da se je pred 60. leti končala vojna. Ko je ves svet svobodno zadihal, smo mi sprejemali nase težki križ.
Prišli smo v Kočevski Rog, da se spominjamo izdane in pobite domobranske narodne vojske, naših najbližjih in vseh pomorjenih po Sloveniji.
Spominjamo se neštetih mučencev, pokončnih, poštenih, zavednih Slovencev, zavezanih in zapriseženih le domu, narodu in Bogu.
Spominjamo se uničenih dekliških sanj in obupa mladih žena, neizmerne bolečine mater in očetov, ki nikoli niso smeli niti v bližino krajev, za katere smo slutili, da ležijo naši pobiti.
Spominjamo se, da smo zaznamovani, zapostavljeni, odrinjeni na obrobje rasli brez očetov, zamolčanih in izbrisanih. Zato hodimo od Kočevskega Roga do Teharij in Hrastnika, od Turjaka, Grčaric, Krimske jame, do Lajš. Morda smo nekje prižgali svečo na očetovem grobu.
Vsega se spominjamo in nosimo s seboj 60 let! V spomin vsem, ki jih pogrešamo, smo pripravili današnjo spominsko slovesnost. Pomislimo na smrtno grozo mladih fantov, ki so končali v teh breznih in vztrajajmo do konca slovesnosti, ko bomo skupaj zapeli pesem »Moja domovina«. Najprej bodo zapeli pobiti sami. Slišali bomo originalni posnetek Domobranskega pevskega zbora in njihovo pesem »Doberdob«.