Zaveza št. 3 – Nova Slovenska zaveza končno registrirana (Stane Štrbenk)


Je to merilo demokracije pri nas?

Skupino najmlajše generacije preživelih slovenskih domobrancev je 45 let glodala »krivda«
preživetja povojne slovenske tragedije. Nismo mogli razumeti, zakaj je bilo prav nam
prizaneseno z Rogom. Bili smo v dvomih, ali zato, da naše pobite soborce, ki so se
od nas razločevali le v tem, da so bili starejši, maščujemo, ali pa da kot priče časa
povemo resnico o njih in da prenesemo z njihovih ust besedo: odpuščamo. Dolgo je tlela
misel o maščevanju, kajti zločin nad njimi je bil prevelik, da bi ga lahko mirno obšli.
Ker pa imamo med drugim tudi dokaze, da so pobiti sprejeli smrt kot žrtev za zmago,
ki je v vojni niso mogli doseči, z odpuščanjem, z molitvijo ter vdanostjo v božjo
voljo, smo prepričani in mirne vesti, da [Stran 031]nimamo ne dolžnosti ne pravice do maščevanja.

Ker smo preživeli domobranci kristjani, ki jih odpuščanje veže in ker zaradi sebe
kot udeležencev državljanske vojne nimamo razlogov za maščevanje in revanšizem, smo
mnenja, da pobitim dolgujemo vsaj to, da s pričevanjem in argumenti razgrnemo resnico
o državljanski vojni in s tem dokažemo krivico in zločin, ki sta bila storjena nad
njimi.

Kot drugi dolg smo sprejeli zavezo, da bomo poiskali posamične in množične grobove
in grobišča, ugotovili imena padlih v državljanski vojni in pobitih po vojni ter tiste,
ki še nimajo groba, krščansko pokopali, zaznamovali njihova imena na pokopališčih
ali cerkvah, z izrecno zavezo, da bomo skrbeli in vzdrževali njihova grobišča, spominske
plošče in druga obeležja.

Kot tretji dolg smo sprejeli zavezo, da bomo evidentirali civilne in vojaške udeležence
državljanske vojne tudi na protikomunistični strani in ugotovili socialno in zdravstveno
stanje še živečih udeležencev ter jim v okviru možnosti pomagali materialno in strokovno
pri uveljavljanju njihovih pravic, tako tistih v domovini kot tistih v tujini. Poznamo
namreč vrsto socialnih problemov zlasti ostarelih udeležencev, izhajajočih prav iz
udeležbe v državljanski vojni.

In še četrti dolg smo sprejeli. To je zavezo, da bomo ohranjali ideale, za katere
so padli in pobiti dali svoja življenja, ter jih prenašali v novi čas in na nove rodove
z namenom, da se dogodki državljanske vojne ne bi nikoli več ponovili.

Preživeli udeleženci državljanske vojne smo menili in menimo še danes, da so navedene
štiri zaveze naša človeška, moralna in pripadniška dolžnost. In če kdo še danes meni,
da je njihovo opravljanje oživljanje fašizma in belogardizma, ne ve, ali noče vedeti,
kaj je evropska kultura življenja, ne ve, kaj je evropska demokracija, in zavestno
odklanja spravo med slovenskim narodom.

Da bi preživeli soborci te naloge lahko opravili, zlasti pa, da bi nasprotni strani
ponudili enakopravnega sogovornika v morebitni dobri volji za dosego medse

bojne sprave, smo se preživeli udeleženci protikomunistične strani v državljanski
vojni povezali in ustanovili svoje interesno društvo z imenom, ki delno izhaja iz
medvojnega protikomunističnega gibanja v Sloveniji in iz naših novih štirih zavez,
to je »Nova Slovenska zaveza«.

Ob odločitvi za ustanovitev društva smo bili trdno prepričani, da je le nastopil čas,
ko lahko stopimo v javnost s problematiko državljanske vojne in jo zaključimo s spravo
ob obojestranskem priznavanju napak in spoštovanja. Menili smo tudi, da smo ob splošnem
spoznanju zmot komunističnega sistema že dosegli toliko svobode in demokracije, da
lahko tudi »obdolženec« vsaj nekaj reče v svojo obrambo. Pa smo se ponovno zmotili.
Ko smo namreč 22.•_maja letos predložili pristojnemu republiškemu upravnemu organu
vso potrebno dokumentacijo za vpis društva v register društev, kar je pogoj za začetek
poslovanja društva, nam je bilo rečeno, da je ta celotna in da jo bodo v roku 14 dni
pregledali ter nas pozvali, da jo dopolnimo ali spremenimo, če bo potrebno. Po preteku
tega roka smo osebno povprašali, kako je z dokumentacijo. Odgovorili so nam, da so
jo površno že pregledali, in da imajo sicer nekaj le formalnih pripomb ter da nas
bodo v kratkem povabili na razgovor. Po preteku zakonskega roka (30 dni) za rešitev
zadeve v upravnem postopku smo ponovno osebno intervenirali za razgovor ali izdajo
odločbe. Odgovorili so nam, sicer malo nejevoljno, da je skrajni rok za izdajo odločbe
90 dni in da je vzrok za neizdajo odločbe časovna stiska in politične razmere v Sloveniji,
ki jim narekujejo prednostne naloge. Razumeli smo. Vseeno pa smo vprašali, kdaj lahko
ponovno pridemo povprašat. Povedano nam je bilo, da naj ne hodimo več spraševat, ker
nas bodo pač pozvali na razgovor. Ker nam je tako odlašanje postalo že sumljivo, smo
postali nestrpni in vsak teden najmanj enkrat povprašali o stanju postopka. Vsakokrat
je bil dan, sicer prijazen, a isti odgovor: nimamo časa.

Šele iz sredstev javnega obveščanja smo zaznali, da za tako zavlačevanje ni vzrok
čas, pač pa še vedno, sicer »ilegalno«, delujoča subordinacija državnih institucij
[Stran 032]političnim institucijam prejšnjega totalitarnega sistema.

Ob takem dejstvu in ko so tudi potekli že vsi zakoniti roki za izdajo odločbe, smo
se pozanimali pri registrskem organu, kaj to pomeni. Zdaj so nam povedali resnico,
da so našo registrsko dokumentacijo predložili. na nekoliko naslovov v predhodno mnenje
in da čakajo na odgovor. Zaradi takega postopka je NSZ vložila protest in pritožbo
na organ druge stopnje, ker odločba prve stopnje ni bila izdana v zakonitem roku.
Druge izbire pač nismo imeli.

Iz navedenega se da sklepati, da se upravni organ, ki je pristojen zadevo rešiti sam
v lastni pravni in strokovni pristojnosti na podlagi zakona, ni upal ali ni želel
zadeve rešiti sam. Po lastni odločitvi je namreč predložil registrsko dokumentacijo
organizacijam ZB NOV, Predsedstvu in Skupščini Republike S1ovenije v mnenje in stališče,
skratka politično presojo. Le–ti so zadevo predložili tudi pristojnemu skupščinskemu
odboru in političnim strankam s predlogom, da se opredelijo do registracije NSZ in
ob tem o predlogu za razrešitev javnega tožilca Republike Slovenije Antona Drobniča
zaradi domnevnega članstva v NSZ. Ob tem so javno izražali nasprotovanje registraciji
NSZ z utemeljitvijo, da gre za oživljanje belogardizma, fašizma, revanšizma in za
vrsto organizacije, kakršno je po niirnberških dokumentih prepovedano ustanavljati,
in grozili z Russelovim sodiščem. S tem so želeli ali ne, vplivali na rešitev zadeve
v upravnem. postopku oziroma jo kar narekovali, s čimer so kršili ustavo in zakon.
In nihče ni za to odgovarjal.

Društvo NSZ je v taki situaciji zamrznilo vsako javno delovanje, vključno včlanjevanje
in prejemanje članarine. To tudi zato, da nam ne bi prilepili še etikete nezakonitega
dela in nespoštovanja obstoječega pravnega reda. Pa tudi zato, da ne bi kandidatom
za včlanitev povzročali nelagodnosti in oživljanja strahu ob občutku včlanjevanja
in delovanja v sporni organizaciji. Za primer naj navedemo samo en primer globoko
zakoreninjenega strahu, ko je neki visoko izobražen in razgledan človek, ob telefonskem
vabilu na neko konkretno sodelovanje, ves razburjen izjavil: »Pustite me pri miru,
saj veste, da mi prisluškujejo!« In to konec maja 1991!

V takem postopku se je mlela naša zadeva celih 5 mesecev. Republiški upravni organ
je na našo pritožbo in na podlagi pozitivnih stališč pristojnega skupščinskega organa
in večine strank Demosove koalicije ter ob podpori številne javnosti izdal dne 21.
oktobra 1991 odločbo o vpisu NSZ v register društev, z naslednjim izrekom:

ODLOČBA

V register društev, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije
v Ljubljani, se vpiše pod zaporedno številko 853 društvo Nova Slovenska zaveza s sedežem
v Ljubljani in delovanjem na območju Republike Slovenije.

S tem je bila zadeva NSZ upravno zaključena, društvo pa je dobilo pravico enakopravno,
kot vsa ostala registrirana društva in organizacije, javno nastopati in opravljati
svoje naloge kot pravna oseba s pravicami in dolžnostmi po zakonu in svojih aktih.

Izvršni odbor NSZ se je takoj po prejemu odločbe o registraciji sestal in razpravljal
o trenutni situaciji ter sprejel program za nadaljevanje društva. Med drugim je sprejel
sklep o ponovnem včlanjevanju v društvo in vplačevanju članarine in naročnine za glasilo
»ZAVEZA« za leto 1991.

Izvršni odbor je sprejel še sklep o najemu poslovnega prostora na Gospodinjski 4,
Ljubljana (Šiška) in odprl žiro račun društva št. 50104–678–85679 pri SDK v Republiki
Sloveniji, podružnica Ljubljana, ter s tem zagotovil najosnovnejše pogoje za delo
društva.

Izvršni odbor je tudi določil, da bodo uradne ure društva na sedežu NSZ (Gospodinjska
4, Ljubljana) vsak četrtek od 16. do 18. ure za člane, od 18. ure dalje pa bodo seje
predsedstva, izvršilnega odbora in delovnih skupin.

Vabimo vse člane NSZ, da še naprej sodelujejo z nami in da nas v uradnem času obiščejo;
takrat jim bomo na razpolago za pogovor, nasvete ipd.

Date: 2009