Zaveza št. 16 – Spremno besedilo slovenskega spominskega odbora


§

Slovenski spominski odbor je v spominskem letu 1995 pripravil Poziv državnemu zboru
in drugim oblastem slovenske države. Poziv je že pred njegovo objavo podpisalo 50
znanih Slovencev in Slovenk iz vsega sveta in iz vseh glavnih področij človekovega
udejstvovanja. Preden bomo poziv izročili državnemu zboru, ga v naslednjih dveh mesecih
dajemo v podpis še tisočem drugih znanih in neznanih Slovencev v domovini, v zamejstvu
in v širnem svetu. Vsebina in namen poziva sta takšna, da ga more in bi ga moral podpisati
vsak Slovenec, ki je za demokracijo in proti totalitarnemu nasilju.

Po petdesetih letih usodne razdelitve slovenskega naroda med drugo svetovno vojno
je skrajni čas za temeljno ovrednotenje tega obdobja, za odpravo neomejene pravne
povezanosti sedanje demokratične države s povojnim totalitarnim sistemom in za popravo
krivic. To bo omogočilo, da se bomo Slovenci podali na pot sprave, na pot iz preteklosti
v prihodnost.

Glavna ovira, da bi stopili na pot sprave, je očitno dejstvo, da nasilni prevzem oblasti,
ki ga je deloma že med vojno, v celoti pa po vojni izvedla komunistična partija, doslej
ni bil pravno obsojen, da se samostojna in demokratična slovenska država še ni ločila
od prejšnjega totalitarnega sistema in ga pravno še ni spoznala za takšnega.

Poziv Državnemu zboru in drugim oblastem slovenske države, ki ga dajemo v podpis vsem
demokratičnim Slovenkam in Slovencem, bo pomagal, da bo ta velika ovira za začetek
slovenske sprave čimprej odstranjena. Vsem znano nasilje v medvojnih in povojnih letih
je treba tudi pravno oceniti, storjene množične zločine je treba tudi pravno imenovati.

Poziv državnemu zboru je zato še posebej pomemben za vse še žive udeležence in sodelavce
slovenskega protikomunističnega odpora, za njihove družinske člane, sorodnike in prijatelje,
in za vse, ki so bili osebno ali kot člani slovenskega narodnega občestva kakor koli
prizadeti zaradi komunistične zlorabe posameznika ali naroda. Vsi neposredno ali posredno
prizadeti na katerikoli strani so še posebej dolžni dodati svoj podpis in se potruditi
tudi za podpise svojih bližnjih. Naj se ve, da jih je na tisoče, na desettisoče takšnih,
ki še niso izgubili ne spomina in ne časti.

Predloženo besedilo Poziva Državnemu zboru ni in ne more biti opis slovenske zgodovine,
ni in ne more biti vrednotenje posameznih dogodkov, posameznih udeležencev in njihovih
dejanj, noče razvrščati medvojnih dejanj in dogodkov na revolucionarno nasilje in
na odpor zoper to nasilje na eni strani in na osvobodilni boj na drugi strani. To
besedilo tudi ni deklaracija o spravi. Z deklaracijo slovenskega narodnega razdora
ne bi odpravili.

Poziv Državnemu zboru ne zahteva, naj slovenska država v nekaj stavkih določi zgodovino
Slovencev od 1941. leta dalje. Zahteva le, da država obsodi revolucionarno nasilje
in nosilce tega nasilja po letu 1941; ne zahteva, da država obsodi osvobodilni boj,
ampak da obsodi zlorabo tega boja za komunistično revolucijo; ne zahteva, da odobri
nedovoljeno kolaboracijo, ampak da prizna obstoj in legitimnost slovenske samoobrambe
in odpora proti revoluciji. Zahteva, naj država sprejme zakone, ki bodo omogočili
enakopravno sožitje vseh Slovence, kar bo nekoč pripeljalo do sprave.

Obsodba zločinskega nasilja, ki ga je komunistična partija za kuliso osvobodilnega
boja izvajala, da je na nedemokratičen način za petdeset let prevzela absolutno oblast,
ni samo zadeva politike, ampak predvsem stvar morale, je stvar bodočnosti vsega slovenskega
naroda. Kot je nujna sprava, je nujna obsodba komunističnega nasilja, saj to nasilje
ni bilo nič boljše od drugih totalitarnih sistemov tega stoletja.

Poziv naj zato podpišejo vsi ljudje, ki obsojajo medvojni komunistični teror in nasilen
prevzem oblasti po končani drugi svetovni vojni, vsi demokrati kakršnegakoli svetovnega
ali političnega nazora, ki so prepričani, da mora biti bodočnost slovenskega naroda
in njegove države položena na trden temelj resnice in svobode.

Slovenski spominski odbor

Date: 2011