Umor dveh belokranjskih duhovnikov Zvečer 6. julija 1942 so se partizani oglasili v župnišču v Dragatušu, ga izropali, župnika Jakoba Omahna in kaplana Škerlavaja pa odpeljali s seboj na Maverlen. Isto noč so izropali tudi Šimčevo domačijo v Podlogu pri Dragatušu in odpeljali gospodarja Matija Šimca ter njegovega 22-letnega sina Franca. Kaplana so čez nekaj časa izpustili, župnika in Šimčeva dva...
Umor prvega belokranjskega duhovnika in njegovih sosedov 9. junija 1942 se je partizanska patrulja z Brezove rebri pojavila na Krvavčjem Vrhu. Odpeljali so duhovnika Jožefa Kofalta in 41-letnega kmečkega gospodarja Jožeta Pluta ter njegovo ženo Frančiško. Kofalt je leta 1934 pel v Semiču novo mašo in bil nato kaplan v Leskovcu pri Krškem, dokler ga Nemci niso izgnali na Hrvaško, od koder je po...
Hubert Leiler, prva duhovniška žrtev boljševiškega terorja Rojen je bil leta 1894 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je vstopil v bogoslovje in leta 1917 v Trstu prejel mašniško posvečenje. Do leta 1932, ko se je zaradi fašizma umaknil v Slovenijo, je bil kaplan in župnik na Tržaškem. Ob začetku druge svetovne vojne je bil bolniški duhovnik v zdravilišču na Golniku...
Med zgodnjimi žrtvami boljševiškega terorja pred sedemdesetimi leti, spomladi 1942 v Ljubljani, sta bila študenta – takrat bi rekli akademika – Franček Župec in Jaroslav Kikelj. Franček Župec je bil rojen leta 1920 v Borovcih pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, kjer je oče leta 1924 kupil manjšo kmetijo. Leta 1932 je začel obiskovati klasično gimnazijo v Mariboru. Po maturi...
Pred sedemdesetimi leti Dne 30. januarja 1942 je bogoslovec Lojze Hostnik v svoj dnevnik zapisal: „Odločili smo se za trpljenje.“ Vemo, kaj je Hostnik s temi besedami vzel nase. Zapisi v dnevniku mladega semeniščnika nam kažejo globino človeka, ki je nazadnje daroval svoje življenje kot mnogi drugi. (prim. Zaveza 77, Mesto na gori, Iz dnevnika Lojzeta Hostnika) Dne 1. februarja 1942 je izšla...
Vosovski umori konec leta 1941 in v začetku 1942 Poglavitna naloga Vos, na katero je bil Kardelj tako ponosen, je bila zasledovanje in pobijanje domačih političnih nasprotnikov. Pred sedemdesetimi leti, konec leta 1941 in v začetku 1942, so se zlasti v Ljubljani vrstile likvidacije resničnih in samo domnevnih nasprotnikov OF in partije. Dne 4. decembra ob pol dveh popoldne je v bližini cerkve sv...
Dražgoše pred sedemdesetimi leti V nedeljo, 8. januarja 2012 je bila v Dražgošah spet slovesnost ob obletnici dražgoške bitke. Mediji so poročali o slovesnosti tako, kakor narekuje enobejevski mit o tej bitki. Spomin na to nesrečno dogajanje pred sedemdesetimi leti si osvežimo z odlomkom iz knjige Ivana Jana Vrh v Dražgošah. Zjutraj na novo leto 1942 so predstavniki zaskrbljenih Dražgošanov...
V letu 2012 se bodo druga za drugo vrstile obletnice dogodkov, ki so leta 1942 – pred sedemdesetimi leti – usodno zaznamovali našo zgodovino in katerih posledice čutimo še danes: pod krinko odpora proti okupatorju je Komunistična partija sprožila krvavo revolucijo proti domačim idejnim in političnim nasprotnikom, ki so bili zato za obrambo lastnih življenj prisiljeni sprejeti orožje od okupatorja...
Spoštovani! Obvestili bi vas radi, da je 77. številka Zaveze že dostopna na naših spletnih straneh. Posebej bi vas radi opozorili na javno izjavo Nove Slovenske zaveze o majskih političnih nastopih predsednika D. Türka. Izjava ima naslov: Slovenska replika. Razumeli boste, zakaj slovenska. Govori namreč z gledišča integralne narodove zgodovine nasproti neki zgodovini, ki jo je postavila za svoje...
Spoštovani! Na spletni strani Nove slovenske zaveze smo objavili odgovore na vprašanja, ki so jih dediči revolucije na Slovenskem zavajajoče postavili šolarjem v t.i. „Kvizu zmage“. Kviz je Društvo piscev zgodovine NOB poslalo vsem slovenskim osnovnim, splošnim in strokovnim srednjim šolam. Kviz je potekal od 1. februarja do 15. marca, ocenjevalna komisija se je sestala 31. marca 2010. ZZB NOB je...