Kaj je treba vedeti

Pred organizacijo Slovenskega domobranstva so bile žrtve revolucije navadno pokopane na t.i. domačih pokopališčih. Z ustanovitvijo Slovenskega domobranstva pa so bili formirani udarni bataljoni, ki so bili nameščeni po raznih krajih, sestavljali pa so jih slovenski fantje iz različnih predelov. Tudi v manjših posadkah večjih krajev so bili nameščeni...

Boljševizem se je polaščal tudi stroke. Skozi desetletja tako mnogi zgodovinarji razglašajo svojo ekspertnost, v resnici pa so do danes v službi ideologije. V uredništvu revije Zaveza smo poiskali strokovnjake, ki jih pri delu brezkompromisno vodita resnica in poštenost. Z njihovo pomočjo vam v zgoščenem leksikonskem slogu odstiramo nekatera...

Ko je z okupacijo aprila 1941 razpadel politični sistem predvojne Slovenije in so se razrahljali dotedanji družbeni odnosi ter se je začelo obdobje zelo negotove prihodnosti, so že 22. junija 1941 z napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, ki je bila prva komunistična država na svetu in za vse komuniste obljubljena dežela, nastali ugodni pogoji za  družbeni prevrat in izbruh svetovne revolucije, ki se prekriva s pravičnim bojem za nacionalno osvoboditev. Ideja takojšnjega odpora proti okupatorju je zato lahko izhajala samo iz neizmerne vere komunistov v zmago sovjetskega orožja, ki je bilo garancija tudi za zmago revolucije. Brez vere v odrešitev, ki je prihajala z vzhoda, se potem takem ne bi sprožila nobena partizanska puška. Ker so bili komunisti že pred vojno odločeni, da gredo v revolucijo za vsako ceno, je bila okupacija primerno izhodišče pri načrtovanju dokončnega boljševističnega prevrata ob koncu vojne. V normalnih razmerah ga ne bi bilo mogoče izpeljati. S spretno izdelano taktiko in po dovršeni krvavi strategiji pa je za njegovo uresničenje bilo mogoče prav med okupacijo izrabiti številna plemenita nacionalna čustva.

 

Objavljamo pravilne odgovore na vprašanja, ki so jih dediči revolucije na Slovenskem zavajajoče postavili slovenskim šolarjem v t.i. „Kvizu zmage“. Kviz je Društvo piscev zgodovine NOB poslalo vsem slovenskim osnovnim, splošnim in strokovnim srednjim šolam. Kviz je potekal od 1. februarja do 15. marca, ocenjevalna komisija se je sestala 31. marca 2010. Ta se je pred žrebanjem „seznanila s pravilnimi odgovori na postavljena vprašanja v kvizu“. ZZB NOB je izžrebane odgovore nagradila s skupno 6.500 €. Je mogoče resnico o zgodovini kupiti?