Avtorji 1991 – 1998

A

1 Ahlin, Nace Turjaške zgodbe 10/36-44

Prva zgodba. – Nobeden ni pokazal strahu. Spomini na obrambo Turjaka in na dogajanje po njegovem padcu.

2 Ahlin, Nace Med svojimi in tujci 11/31-39

Avtor se spominja življenja v bolnišnici, v ljubljanskih zaporih in v Dachauu do odločitve, da se ne bo vrnil v domovino.

3 Ahlin, Nace Med svojimi in tujci 12/29-39

Nadaljevanje. Avtor opisuje življenje pri nekem kmetu in v taborišču na Bavarskem, delo v Belgiji in odhod v Avstralijo.

4 Aktualni komentar NSZ 5/1-5

Biti v zgodovini. Politični položaj na Slovenskem po razpadu Demosa in vloga ter odgovornost strank.

5 Aktualni kulturnohpoittični komentar NSZ 8/1-7

Kritična ocena vprašanj, kot so: odnos komunistov do nove demokratične države; vstop krščanskih demokratov v vlado komunističnega porekla; nemoč Demosa …

6 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 9/1-9

Komunizma kot ideje je konec, njegovega vpliva v raznih preoblekah pa ne.

7 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 10/1-7

Razmišljanje, kako se predstavniki kontinuitete upirajo vsemu, kar bi dalo pravo podobo totalitarnega režima.

8 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 11/1-7

Kaj je politična sredina pri nas, kaj postkomunistična levica, medtem ko je na desni zgolj spomin na Demos.

9 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 13/1-9

Stari oblastniki niso odšli, ampak so se kvečjemu preoblekli. Za prihodnost je nujna združitev SLS in SKD.

10 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 14/1-9

Slovensko javno mnenje je še vedno obremenjeno s preteklostjo. Sprememba takega stanja je predvsem naloga slovenske kulture.

11 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 15/1-14

Obsežno razmišljanje o trenutnem političnem položaju, o spretnosti nekdanje oblasti, da se obdrži, o možnih spremembah.

12 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 16/1-11

Vprašanja v zvezi z zakonom o popravi krivic in nepripravljenosti nove slovenske levice, da ga sprejme.

13 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 17/1-2

Predsedniki države, vlade in parlamenta ter stranke slovenske pomladi ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne.

14 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 18/1-10

Kako smo Slovenci proslavljali 50. obletnico konca 2. svetovne vojne: neenotno, ideološko razdeljeni. Kje je pri tem slovensko izobraženstvo?

15 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 19/1-10

Slovenski politični prostor se v bistvu deli na desnico in (novo) levico. Levica sprejema zakone po svoji presoji, na primer vojni in šolski zakon.

16 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 20/1-6

Nauk o krščanstvu spada v slovensko šolo. Kdor to osporava, mu ne gre za narod oz. državo, ampak predvsem za lastno ideologijo.

17 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 21/1-10

Partijska država je bila v bistvu politična mafijska tvorba. Sledilo je prenovitelj stvo in celo proglasitev za socialno demokracijo. – Kako naj bi Slovenijo naredili za moderno demokratično državo?

18 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 22/1-8

Mnenje, da bo pot iz komunizma v demokratsko družbo trnjeva in da bo šla skozi solzno dolino, dobiva potrditev tudi pri nas. Bodo demokratske stranke dobile možnost spremeniti naše politično stanje?

19 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 23/1-10

Volitve so višek demokratičnega sistema, v totalitarizmu pa so orodje nasilja. Z volitvami leta 1996 je nastala osnova za bipolarnost našega političnega prostora, kar je popolnoma normalno.

20 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 24/1-9

V slovenskem prostoru obstaja dvojen čas: postsocialistični in moderni evropski. Komunizem odhaja iz našega časa neocenjen, dvomljivo vlogo pri tem imajo liberalci, ki so vsaj od vojne naprej povezani z njim, pa tudi SKD in SLS.

21 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 25/1-10

NSZ hoče doseči prav tisto, čemur se sile kontinuitete najbolj upirajo: politiko resničnosti. Zaradi ravnanja teh sil je vprašljiv naš vstop v NATO. V domačem okolju ne bo bistvene spremembe, dokler ne bo prevladalo spoznanje, da s komunisti enostavno ni mogoče sodelovati.

22 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 26/1-14

Ob nastopu dr. Stanka Kocipra v Kristalni dvorani hotela Lev (3. junija 1997) se je ponovno zastavilo vprašanje, zakaj je slovenski protikomunistični odpor doživel neuspeh. Eden od razlogov poleg neenotnosti strank, je bilo dejstvo, da so se komunistom pridružili: krščanski socialisti, sokoli in neodvisni kulturniki. Reformisti iz konca 80-ih in iz začetka 90-ih let so sicer imeli program (konec totalitarizma), a niso upoštevali zgodovinske kontinuitete. Podoba domobranca z italijanskim oz. nemškim orožjem v rokah je res nenavadna in šokantna, a treba je poznati razloge, zakaj je do tega prišlo.

23 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 27/1-12

Nastop in konec komunizma sta podobna antični tragediji z eno izjemo: ko je katastrofa zadela njega samega, ni sledilo nobeno spoznanje. Glavni igralci so se deloma umaknili, deloma preoblekli. Predlog zakona o lustraciji (kot v Nemčiji, na Češkem) ni bil sprejet. Na stanje v naši družbi kažejo napadi na nadškofa Rodeta, skrunjenje spomenikov, pisanje novinarjev …

24 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 28/1-4

Temeljna dejstva slovenskih ločitev. V Sloveniji je spet v ospredju vprašanje o preteklosti, eni jo skušajo odkrivati v njeni resnični podobi, drugi pa vsaj drugače interpretirati. To seje pokazalo tudi ob predlogu lustracijskega zakona, ki ga komunistični blok ne sprejema oz. ga hoče temeljito spremeniti.

25 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 29/1-6

Komunistična interpretacija preteklosti je dvojna: prva je nosila oznako revolucije, druga pa NOB. Dejstva kažejo, daje bila NOB le partijski projekt za izvedbo revolucije. Prišel je čas, ki zahteva samospraševanje, komunisti pa tega niso zmožni.

26 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 29/6-18

Temeljna dejstva slovenskih ločitev- analiza. Zgodovinarji še vedno niso objektivno ocenili vzrokov za našo narodovo razcepljenost. OF oz. partija je začela z uporom šele po Hitlerjevem napadu na SZ, prej je imela zvezane roke zaradi pakta med Nemčijo in SZ. Trditev, da brez partizanskega boja ne bi dočakali osvoboditve, je nesmiselna. OF je že v svojih prvih razglasih razbijala enotnost slovenskega naroda, še bolj pa je to storila z revolucionarnim terorjem, brez katerega ne bi bilo niti vaških straž niti domobrancev.

27 Aktualni kulturnopolitični komentar NSZ 30/1-9

Nova politika. Brez tajne policije, brez kontrole nad mediji, nad vojsko, nad gospodarstvom, ne more obstajati noben totalitarizem. Komunisti so poleg tega imeli še ideologijo, za katero so trdili, da lahko odgovori na vsa vprašanja. Ko se je njihov sistem porušil, so sprejeli novo politiko: – preprečili so obnovitev 8-letne gimnazije; – neprestano napadajo Cerkev; – odrekajo vrednost tradicionalnim vrednotam. V naši družbi se lahko opiramo le še na kulturo.

28 Aktualni politični komentar NSZ 7/1-4

Rezultati volitev leta 1992 in vzroki zanje.

29 Ali bodo kamni govorili 13/43-51

Na vprašanja NSZ o povojnih dogodkih odgovarjajo: Katarina Bogataj-Gradišnik, Kajetan Gantar, Vesna R. Marinčič, Ivan Merlak, Matija Ogrin, Igor Senčar, Brane Senegačnik.

30 Ambrožič, Alojzij Moj maj 1945 28/48-51

Razmišljanje o odhodu od doma maja 1945, o življenju v Vetrinju, o usodi kozakov in domobrancev. Dilema katoličanov, ujetih v klešče med nacizmom in komunizmom, je bila strašna. Gibanje, ki se poslužuje načrtne laži in terorja za dosego “pravičnosti”, ne bo ustvarilo raja na zemlji.

31 Antigona je odšla 20/65-68

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Besede nemškega avtorja: Iz dežele, v kateri ljudstvo svojih mrtvih ne pokoplje, Antigona odhaja (odhaja uporništvo proti samovolji).

32 Arnež, Janez Dr. Joža Basaj 30/72-75

Zapis o življenju in delu dr. Joža Basaja, ravnatelja Zadružne zveze. Leta 1945 se je umaknil na Koroško, bil zaprt, po intervencijah izpuščen, nato pa je živel v New Yorku in kot tajnik Lige katoliških slovenskih Amerikancev pomagal pri naseljevanju slovenskih beguncev. Zadnja leta je spet preživel na Koroškem. Po koncu 2. svetovne vojne je izgubil vse tri sinove, preživeli sta ga le obe hčerki.

33 Bajd, Marin Tri farne plošče 19/34-34

Spominski zapis o treh farnih ploščah: v Rovtah, Horjulu in Bizoviku.

34 Bartol, Ivan in Velikonja, Tine Vedeli smo, kdo stoji za njimi 5/20-23

Spopad v Loškem potoku spomladi 1942.

35 Bažec, Davorin Stephane Courtois o zločinih komunizma 28/80-86

Povzetek uvoda v knjigo Zločini komunizma. 20. stoletje je značilno po totalitarnih režimih, med katerimi je na prvem mestu komunizem, ker je represijo in teror povzdignil v obliko vladanja. Število njegovih žrtev seje približalo 100 milijonom. O zločinih, kijih zagreši država, govorimo od niirnberškega procesa leta 1945 naprej. Pri tem gre za eksekucije, likvidacije, namerno povzročeno lakoto, deportacije … Soodgovorni so tudi simpatizerji in sodelavci, ki so s temi režimi sodelovali ali o zločinih molčali. Se danes fašizem in nacizem obsojamo, o komunizmu pa komaj kaj slišimo. Moralna dolžnost je, da mislimo na žrtve, ki so jih hoteli celo izbrisati iz spomina.

36 Beličič, Vinko Rog v moji zavesti 29/56-57

Iz Roga seje do zime 1942 umaknilo nad 11.000 kočevskih Nemcev, skoraj enako število pa je bilo po vojni pobitih mladih Slovencev.

37 Bernik, Jože Svetovni slovenski kongres in državljanska vojna 15/81-82

Medvojni in povojni dogodki niso dokončana knjiga, treba jo je odpreti in doseči spravo. Pri tem bi lahko sodeloval Svetovni slovenski kongres.

38 Beseda nasprotne strani 9/52-52

Izjava dr. Metoda Mikuža o domobrancih, četnikih in revoluciji.

39 Blatnik, France Dražgoše in Žvirče 12/52-55

Plenjenje v vasi Žvirče proti koncu zime 1944/45.

40 Blatnik, Franc O obveznih dajatvah v suhokrajinskih vaseh 14/33-33

Obvezne povojne dajatve so se večkrat spremenile v plenjenje. Kmetje bil izdajalec in treba gaje bilo kaznovati, kajti revolucija še ni bila končana.

41 Bogataj-Gradišnik, Katarina Društvo mrtvih pesnikov 10/60-63

Razmišljanje o knjigah zamolčanih pesnikov.

42 Bogataj-Gradišnik, Katarina Franqois Furet – Konec neke iluzije 22/74-79

Ocena knjige, ki dokazuje, daje bil komunizem velika iluzija XX. stoletja, ter primerjava med fašizmom, nacizmom in komunizmom.

43 Bogataj-Gradišnik, Katarina Franqois Furet – Konec neke iluzije 23/74-79

Nadaljevanje ocene knjige. Kominterna ter njena vloga in vpliv Sovjetske zveze v 30-ih letih na Nemčijo, Francijo in Španijo. – Ob tem je postajala dvomljiva vloga zahodnih demokracij, zlasti njihove inteligence.

44 Bogataj-Gradišnik, Katarina Franqois Furet – Konec neke iluzije 24/78-85

Kultura antifašizma. Nadaljevanje in konec ocene. Za zgled svoje raziskave sije avtor izbral francoske razumnike. Govori o pisateljskem kongresu v Parizu leta 1935. Obsojali so nacionalsocializem, razmere v Sov. zvezi pa opravičevali (procesi). Polagoma je sledilo razočaranje in spregled (A. Gide). Zahodni kulturniki so soustvarjali sovjetski mit, disidenti pa so ga rušili.

45 Bohinc, Metod Premišljevanje, dolgo petdeset let 4/28-32

Spomini in razmišljanje mladoletnega domobranca (upor proti revoluciji, umik na Koroško, vračanje).

46 Bohinc, Metod Bila je zrela, visoka trava 16/34-36

Prva bitka mladoletnega domobranca v Hotavljah, v Poljanski dolini. Njegovo razmišljanje o spopadih med samimi Slovenci.

47 Buttolo, Franca Struktura subjekta v esejih “Pozabljena preteklost” sociologa dr. Zdenka Roterja 5/43-45

Avtor esejev se težko sprijazni z dejstvom, da so bile zamisli o socialno pravični družbi po vojni popolnoma zmaličene. Vendar je mnenja, daje bila zmaga nad okupatorjem pomembnejša od izgradnje socializma.

48 Cedilnik, Blaža Resnica – boleča in osrečujoča 5/46-48

Avtorica govori o svojem očetu domobrancu in o redkih partizanih, ki so pripravljeni povedati resnico.

49 Cedilnik, Blaža Zakaj je propadel Demos 6/32-33

Vprašljiva vloga nekdanjih partijskih aktivistov po svobodnih volitvah.

50 Cedilnik, Blaža Pel – mel 7/45-47

Sprava, samostojna demokratična Slovenija in kakšen spomin. Zaradi otrok zahteva simbolni pogreb svojega očeta in vseh, ki niso imeli pogreba in nimajo ne groba ne imena, ter pravico, da izvedo, kje so bili ubiti, in simbolni sodni proces.

51 Cedilnik, Blaža Blebetanje o spravi 8/41-43

Reakcija na omizje, kjer so govorili o spravi; položaj otrok padlih oz. pobitih domobrancev.

52 Cedilnik, Blaža Koalicijska pogodba ali paktiranje s hudičem 9/55-57

Avtorica obsoja paktiranje krščanskih demokratov s prenovitelji-komunisti.

53 Cedilnik, Blaža Sprava … sprava … sprava 10/69-71

Sprava ni mogoča brez priznanja in kesanja; vprašljiv položaj protikomunističnih Slovencev v lastni državi.

54 Cedilnik, Blaža Sprava, kaj je že to 11/52-53

Izkoriščanje različnih priložnosti (knjižni sejem) za politično nastopanje. Sprava pomeni jasno besedo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

55 Cedilnik, Blaža Sprava – fenomen Kocbek 12/49-52

Kocbekova vloga med vojno in po njej, ko je bil oblasti odveč. Podobno vlogo imajo danes nekatere stranke.

56 Cedilnik, Blaža Sprava – ekologija: filozofija ali tehnologija 13/56-59

Ekologija je v bistvu sprava med človekom in naravo. Vloga ženske, družinska politika, denacionalizacija.

57 Cedilnik, Blaža Sprava – važno je sodelovati 14/57-59

Politične igre v samostojni Sloveniji.

58 Cedilnik, Blaža Sprava – izsanjana Slovenija 15/77-80

Ce hočemo spravo, uredimo stvari za nazaj, potem bomo ustvarili razmere za Slovenijo, o kakršni smo sanjali.

59 Cedilnik, Blaža Sprava – Črna maša 16/62-65

Razvoj samostojne Slovenije je počasen, ker so na oblastvenih in vodstvenih mestih isti ljudje kot v preteklih desetletjih. Zato tudi tako težko prihaja do narodne sprave.

60 Cedilnik, Blaža Kulturni forum 17/67-69

Naša kultura, naš jezik, vloga umetnikov v preteklih desetletjih; slovenska pomlad nas je rešila Jugoslavije, a ne Balkana in komunizma.

61 Cedilnik, Blaža Ukradena sprava 18/59-61

Obnašanje bivših oblastnikov ob osamosvajanju Slovenije in njihovo pojmovanje narodne sprave.

62 Cedilnik, Blaža Sprava – atenska demokracija 19/64-66

Slovenska družba se vedno bolj deli na patricije (oblastniki, managerji, kapitalisti) in plebejce. Zgodba o uspehu je vedno bolj podobna “napredku” v času socializma.

63 Cedilnik, Blaža Izvirni oreh 20/40-42

V naši državi še vedno obstaja izvirni greh posameznika (biti otrok domobranca), pa tudi izvirni greh naroda (ne urediti računov za pretekla desetletja), zato imamo težave z vstopom v Evropsko skupnost.

64 Cedilnik, Blaža Rog 21/37-38

Povojni poboji niso bili napaka, ampak zločin. Obsojamo dogajanje v Bosni itd., krivci pri nas pa uživajo privilegije borcev za svobodo.

65 Cedilnik, Blaža Sprava – vsi drugačni, vsi enakopravni 21/50-52

Drugače misleči desetletja niso bili enakopravni in tak položaj delno velja še danes. Niti “padli za domovino” niso enakopravni.

66 Cedilnik, Blaža Očetje in sinovi 22/61-64

Zapis o očetu in sinu (za avtorico starem očetu in očetu). Oba sta bila profesorja, oba sta padla v vojni, oba sta zapustila po dva majhna otroka.

67 Cedilnik, Blaža Volitve ’96 23/67-71

Ob različnih volitvah se pojavljajo “napake” (zlasti ob medijski predstavitvi in pri preštevanju glasov), kontinuiteta še obvladuje položaj.

68 Cedilnik, Blaža Sprava ali izziv ali – deja vu 24/69-71

Kritičen zapis o slovenski politiki, kjer posamezniki in celo stranke prestopajo na nasprotno stran. Posledica je vedno manjša udeležba na volitvah, ker ljudje čutijo, da ne morejo nikomur več zaupati.

69 Cedilnik, Blaža Okno 25/68-72

Prednosti in slabosti našega vstopanja v Evropsko skupnost.

70 Cedilnik, Blaža Naključja 26/53-57

Razmišljanje o očitno dogovorjenih napadih na Cerkev in na novega ljubljanskega nadškofa. Človek, ki ne trpi balkanskih šeg in navad, je seveda marsikomu trn v peti, npr. Zvezi borcev.

71 Cedilnik, Blaža Pomlad 27/51-55

Razmišljanje o slovenski politiki, o pomladnih strankah, ki se ne morejo dogovoriti za skupen nastop, o priložnostih, ki so jih zamudile, o volitvah predsednika države …

72 Cedilnik, Blaža Orkester ali udbomafije pri nas zagotovo ni 28/73-76

Ugotavljanje, da v naši državi obstaja organizirano nastopanje proti tistim, ki nasprotujejo staremu sistemu npr. ob vprašanju novega ljubljanskega župana (pisma bralcev, okrogle mize itd.). Nastaja dvom v verodostojnost volitev.

73 Cedilnik, Blaža Zakaj hodim v Rog 29/57-57

Avtorica ima očeta pokopanega v Teharjah, vendar hodi tudi v Kočevski Rog. Tam doživlja grozo, ki naj se ne ponovi nikoli več.

74 Cedilnik, Blaža Demokracija 29/67-69

Položaj v naši državi je tak, daje samostojna Slovenija za celoten narod velika reč, za malega človeka pa nekaj vprašljivega. Vzrok za to so najprej neporavnani računi za nazaj, nato pa vrsta današnjih napak.

75 Cedilnik, Blaža Resnica ali več resnic 30/52-56

Izjava generalnega državnega tožilca, da so v njegovem kraju imeli partizane za “navadne kriminalce”, je vzbudila oster odmev. Medvojno in povojno dogajanje kaže, daje v tem precej resnice.

76 Cerar-Bastič, Marica Horjul – Govor ob odkritju farne spominske plošče14/76-77

Kdor je preživel Teharje, jim do konca življenja ne more ubežati; večina pa ni preživela. Celo otroci domobrancev so bili v družbi odrinjeni na rob.

77 Cerar-Bastič, Marica Utrinki 15/56-58

Spomin na tri pobite fante (Miro Malnar, Izidor Bezlaj, Pavel Bastič).

78 Cerar-Bastič, Marica Spomini na begunsko šolo v Spittalu 17/48-55

Slovenska begunska šola v Spittalu v letih 1945 – 1950.

79 John Corsellis in Slovenci 17/56-60

Prevedel Davorin Bažec. Tudi posamezni Angleži so leta 1945 obsojali vračanje domobrancev.

80 Cukale, Jože Slovenski glas iz Kalkute 18/62-68

Intervju s patrom Jožetom Cukaletom, misijonarjem v Indiji.

81 Cvelbar, France Rog – središče narodovega samospraševanja 29/56-56

Rog je v naši zavesti svet kraj. – Uspešne slovenske države ne bo brez duhovne stavbe, katere en steber mora biti spomin na Kočevski Rog.

82 Černetič, Janez O sodelovanju KPF z okupatorjem 15/64-66

To sodelovanje je bilo prava kolaboracija.

83 Črnej, Janez Zločina ni mogoče večno skrivati 27/69-70

Osnovna misel govora je opozorilo na to, kaj seje v okolici Celja dogajalo v pomladnih mesecih 1945 in trajalo v leto 1946. Zemlja je kljub molku ljudi spregovorila. Zločina ni mogoče večno skrivati.

84 Dejak, France Beg iz jame 2/19-24

Po Radiu Študent. Opis, kako so partizani vozili domobrance v Kočevski Rog in rešitev enega od njih iz jame.

85 Demšar, Vincencij Delati z vero v zmago resnice 29/57-58

Možno je bilo pobiti deset tisoč mladih fantov, ni pa bilo mogoče ubiti duha. Resnica pride na dan, pa naj seje kdo še tako otepa.

86 Dobravec, Mira Jaz, partizani in drugi 22/64-68

Zapis o odraščanju otroka v odraslo dekle, o odkrivanju medvojne in povojne preteklosti, o spoznavanju resnice.

87 Dobravec, Mira Bakla samotna, ki potnikom samotnim v noč gori 29/58-60

Vsak narod ima kak posvečen kraj, kjer se stikata preteklost in sedanjost v spomin in opomin.

88 Dolinar, France Ideja samostojne slovenske države 1/12-12

Rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja v samostojni državi.

89 Dolinar, France Slovenske sanje iz leta 1861 16/80-80

Slovenska država “Zedinjena Slovenija” je bila tudi v programu Jeranove Zgodnje Danice.

90 Doumeti Rog 29/56-62

France Dolinar, Vinko Beličič, Blaža Cedilnik, Vincencij Demšar, Mira Dobravec, Vanja Kržan, Ivan Merlak, Ivan Oman, Ivanka Kozlevčar, Jože Snoj govorijo o tem, kaj jim pomeni Rog.

91 Drobnič, Tone Slovenska zaveza 1/1-2

Položaj v Evropi tik pred 2. svetovno vojno in med njo, vzroki za ustanovitev vaških straž in slovenskega domobranstva ter povojni poboji.

92 Drobnič, Anton Kaj govori množica imen s teh kamnov Ljubljani in Sloveniji 27/78-80

V sistemu sovraštva in laži je bila tistim, ki se niso uklonili, namenjena ne le smrt, ampak tudi tema pozabe. Pa vendar resnica pride na dan. Cerkev je žrtve sprejela, svetni oblastniki pa govorijo o času vojne in smrti in o času miru… Toda velika večina žrtev je bila pobita po vojni. Tudi Ljubljana še ima svoj dolg, Orlov vrh.

93 Druškovič, Mira Odzivi 11/75-76

Pripomba gospe Mire Druškovič, hčerke prof. Mirka Bitenca, na članek o njenem očetu in odgovor uredništva.

94 Društvena obvestila 15/ni str. Prilogah 15 neoštevilčenih strani.
95 Državljanska vojna: paradoks neke odločitve 5/16-19

Intervju z gospo Angelo Vrhovec. Vas Velika Ligojna med vojno. Poskus, da bi ostala vas nevpletena v dogajanje. Izginotje fantov po vojni.

96 Eiletz, dr. Silvin Razmišljanje o narodni spravi 7/42-45

Za spravo ni dovolj pozaba, potrebno je tudi priznanje in kesanje.

97 Farne spominske plošče 11/57-63

Oznaka farnih spominskih plošč in pregled opravljenega dela.

98 Finkenzeller, Roswin Zakaj je zlo tako močno 13/51-52

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Ideologija je pretveza za človeško zlo. Učeni ljudje niso vedno tudi dobri.

99 G.(ornik), T.(ine) Genocid v dokumentih mednarodnega prava 4/1-2

Genocid je zločin proti človeštvu, vendar je zakonodaja nezadostna.

100 Gantar, Kajetan Pismo uredništvu Enciklopedije Slovenija 28/77-78

Konkreten predlog, katera gesla bi bilo treba vključiti v dopolnilni zvezek Enciklopedije Slovenije, ter nekaj kritičnih pripomb k urejanju.

101 Gnidovec, Albin Za človeka gre 30/48-52

Kritične pripombe k poročilu varuha človekovih pravic za leto 1997. Manjka predvsem prizadevanje za spravo, kot je: – vprašanje po vojni pobitih domobrancev in civilistov; – neurejeno stanje mobilizirancev v nemško vojsko; – zaplembe, konfiskacije, nacionalizacije premoženja. Kakšne pristojnosti ima torej varuh človekovih pravic?

102 Golob, Silvester Nekaj pripomb iz Šentjerneja 20/80-81

Kritične pripombe h knjigi S. Grgiča: Zločini okupatorjevih sodelavcev.

103 Golob, SilvesterŠentjernej , domovina 1000 domobrancev 22/86-86

Na “božičnem procesu” 20. 3. 1946 je bil obsojen na smrt in usmrčen župnik Franc Cerkovnik. Očitali so mu, daje “stopilo v okolišu obtoženčeve fare nad 1000 mož v vrste izdajalskih domobrancev…”

104 Gorenc, Janez Slovenski potok v evropskem veletoku beguncev 9/48-52

Spomini, kako so se peš umikali na Koroško, na življenje na Vetrinjskem polju.

105 Gorene, J. (anez)Temni lesk vrnjenih medalj 10/64-65

Komunistična kontinuiteta in njene posledice; odnos do protikomunističnega upora.

106 Gorenc, Janez Kaj bo varoval varuh človekovih pravic 15/83-84

Z varuhom človekovih pravic sije nekdanja oblast zagotovila nadaljevanje pridobljenih privilegijev.

107 Gornik, Tine Rehabilitacija političnega sodstva 24/48-50

Sklep sodišča, s katerim je zavrnilo obnovitev postopka zoper škofa Rozmana, dokazuje, da naše sodstvo še vedno upošteva le navedbe obtožnice iz leta 1946, novih dejstev pa ne sprejema.

108 Gornik, Tine Slovenski holokavst in kazen 26/61-63

Utemeljevanje pravnih stališč v zvezi s kaznivim dejanjem genocida, to je s popolnim ali delnim uničenjem etnične, rasne, verske… skupine. Zločine, ki jih je med vojno in po njej zagrešila partizanska stran, je možno utemeljiti kot genocid. Kazenski pregon krivcev je pri nas sporen.

109 Gosar, Lojze Bodimo bolj pozorni 14/60-60

Prihodnost Slovenije mora temeljiti na trajnih vrednotah. Groba kapitalistična miselnost, igralništvo … ne pomenijo napredka.

110 Gosar, Peter Moj pogled na praznovanje 50- obletnice zmage nad fašizmom 16/59-62

Odnos sedanje družbe, zlasti inteligence, do medvojnega in povojnega dogajanja. Zločin je zločin ne glede na to, kdo gaje zagrešil.

111 Gosar, Peter Civilna družba in naša stvarnost 18/57-58

Civilna družba, vloga Cerkve v njej. Vprašanje vzgoje in izobraževanja.

112 Gosar, Peter Osebna svoboda in naša družba 20/36-38

V naši družbi je duhovna svoboda ogrožena; to je delno posledica preteklega režima, delno pa pretiranega poudarjanja znanosti.

113 Gosar, Peter Moralni dolg slovenskega naroda 21/44-46

Slovenski narod ima moralni dolg do žrtev totalitarizma in brezpravja. Urediti moramo preteklost, da ustvarimo boljšo prihodnost.

114 Gosar, Peter Ovire na poti v demokracijo 24/66-69

Ovire na naši poti v demokracijo so predvsem: – volilci so v političnem delovanju le zunanji opazovalci; – tradicionalne vrline izgubljajo veljavo; – inteligenca je še vedno obremenjena s prejšnjim sistemom; – mit o NOB se stopnjuje; novinarstvo ni objektivno; – izpovedovanje vere je še vedno predmet sporov in podtikanj; – državotvorna zavest Slovencev je nizka.

115 Gosar, Peter Komu so sploh mar ljudje 27/56-57

Slovenska zemlja je polna različnih spominskih obeležij iz prve iniz druge svetovne vojne. – Pri tem še vedno traja mit o NOB, obenem pa molk o medvojnih in povojnih žrtvah, ki bi zaslužile vsaj spomin. Na objektivno podobo vojnega in povojnega časa še čakamo.

116 Gospodu ministru dr. Kreku 17/28-29

Poročilo o položaju v zasedeni Sloveniji od julija do avgusta 1942.

117 Gradišnik, Janez Še en pogled na predvojna katoliška razpotja 14/90-92

Pogled na slovensko katoliško levico, kije že pred vojno začela sodelovati s komunisti.

118 Gradišnik, Janez Niso ga poslušali 16/69-71

Niti predstavniki OF niti njihovi nasprotniki niso poslušali opozoril Lojzeta Udeta v letih 1941-1943.

119 Grahek, Zvonko Obnova procesa zoper dr. Gregorija Rozmana 24/43-47

Na sodne procese po vojni je vplivala sovjetska praksa. Zagovorniku so razbremenilne dokaze zaplenili. Članek navaja točke obtožnice in jih komentira. – Okrožno sodišče v Ljubljani pa je leta 1997 zavrnilo zahtevo po obnovi sodnega postopka. …

120 Grdadolnik, Jože Teharska zgodba … 3/23-24

Avtorjeva osebna zgodba o rešitvi iz Teharij.

121 Griesser-Pečar, dr.Tamara Kako ravnati s komunistično preteklostjo – Primer Nemčija 12/57-63

Zgodovinarji… bodo potrebovali še leta ali desetletja, da bodo razjasnili minulih 40 let v (Vzhodni) Nemčiji.

122 Griesser-Pečar, dr.Tamara Škof Rozman in kolaboracija 22/45-49

Obtožba kolaboracije škofa Rozmana z okupatorji in sodni proces proti njemu. Oboje postaja po novih dokumentih iz arhivov vprašljivo.

123 Griesser-Pečar, dr.Tamara Predstavitev knjige: Stanislav Lenič 26/93-95

Referat avtorice ob izidu knjige o škofu Leniču. Zapiski škofa Leniča so tudi dokument represijskega ravnanja povojnega režima proti Cerkvi.

124 Griesser-Pečar, dr.Tamara: Otto Habsburški, sin zadnjega avstroogrskega cesarja in poslanec evropskega parlamenta 28/78-79

Simpatična oznaka človeka, kije bil v življenju vrsto let begunec in seje leta 1966 končno smel vrniti v Avstrijo. Sicer pa je med najbolj aktivnimi člani evropskega parlamenta. Njegove politične napovedi se presenetljivo izpolnjujejo (npr. razpad Jugoslavije).

125 Grum, Janez The Repatriations from Austria in 1945 6/40-48

Ocena knjige; avtorji: Anthony Cowgill, Thomas Brimelow, Christopher Brooker. Vračanje kozakov, četnikov, domobrancev sovjetom oz. partizanom po koncu 2. svetovne vojne.

126 Grum, Janez Jože Melaher-Zmagoslav 6/49-50

Zapis ob obletnici smrti.

127 Grum, Janez Vlaki vozijo na Jesenice 8/63-64

Vračanje domobrancev s Koroškega.

128 Grum, Janez Nekaj o stikih demokratičnega protikomunističnega tabora z zahodnimi zavezniki 9/63-65

Avtor navaja, kdo vse (Ernest Peterlin, škof Rozman …) je imel ali poskušal dobiti stike z zahodnimi zavezniki.

129 Grum, Janez Turjak – razmere pred napadom 10/28-36

Zbiranje vaških straž na Turjaku, dogovori s četniki, pogajanja o predaji.

130 Grum, Janez Padec Grčaric 10/57-60

Ugotovitev, da so imeli pri padcu Grčaric glavno vlogo ital. topničarji.

131 Grum, Janez Zakaj ni četniška ilegala v letih 1942/43 dosegla večjega razmaha 12/68-71

Ali sta za poraz četnikov v Sloveniji (Grčarice) res krivi Slovenska legija in Slovenska ljudska stranka.

132 Grum, Janez Pripombe h knjigi Vetrinjska tragedija 14/78-80

Kritične pripombe k dnevniku podpolkovnika Drčarja, načelnika domobranskega štaba.

133 Grum, Janez Odpor proti okupatorju – partijski monopol 16/48-54

KPS je vsak odpor proti okupatorju izven OF imela za izdajo naroda.

134 Grum, Janez Prispevek slovenskih partizanov v bojih ob koncu druge svetovne vojne 17/72-75

Na Primorskem in v Ljubljanski pokrajini je bilo tedaj skupno največ desetina slovenskih borcev, tudi na Štajerskem so imeli stransko vlogo.

135 Grum, Janez Predlog ali mnenje 19/87-91

Mnogi, tudi zgodovinarji, so mnenja, daje dr. Rainer postavil gen. Rupnika za šefa uprave Ljubljanske pokrajine na predlog škofa dr. Rozmana. Zapisniki s procesa, v Ljubljani spomladi 1947, dokazujejo, da ni bilo tako.

136 Grum, Janez Domobranski major Ivan Boh 22/87-88

Zapis o domobranskem oficirju Ivanu Bohu in o njegovih vojaških sposobnostih ob peti obletnici njegove smrti v Kanadi. H

137 Habent si a fata libelli – Knjige imajo svojo usodo 4/26-26

Izjava oznovskega oficirja: “Tako lepe pesmi piše, pa ga moramo ustreliti.”

138 Hočevar, Franc in Velikonja, Tine Kar nam je padlo v roke, smo pospravili 4/3-5

Poboj skupine moških, tudi mladoletnih, v Podgori pri Dobrepolju leta 1945.

139 Hribovšek-Kremžar, Pavla Moj brat – pesnik Ivan Hribovšek 25/58-64

Sestra pesnika Ivana Hribovska (enega zamolčanih) pripoveduje o bratu in o usodi njegovih pesmi, ki so izšle leta 1965 v Buenos Airesu. Doma imamo od leta 1989 več izdaj, do zadnje Himna večeru.

140 Hubad, Jože Orlov vrh – simbol slovenstva 13/59-61

(Obnovljeni) Orlov vrh naj postane simbol boja proti komunizmu.

141 Hubad, Jože Slovenski julij 1995 18/84-84

Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu julija 1995.

142 Hubad, Jože Delajmo slovensko lestev 21/86-86

Za boljšo prihodnost našega naroda so potrebne tri stopnje: spoznana in priznana resnica, pravica kot pogoj za narodno spravo in sprava kot pogoj za boljšo družbo.

143 Hubad, Jože K slovenski istovetnosti 22/91-91

Opozorilo na izid knjige. Seznam avtorjev z naslovi člankov H, I,

144 Hubad, Jože Finale omizja, ki ga ni bilo 24/91-92

Zaključne avtorjeve misli, pripravljene za TV oddajo, ki je bila odpovedana. – Naš današnji cilj (ustvariti pravno državo…) in cilj protikomunističnega odpora sta identična. – Zgodovinska resnica o medvojnih in povojnih dogodkih je lahko samo ena (predsednik Kučan govori o dveh).

145 Hubad, Jože Cena svobode 30/36-48

Pripoved, kako je avtor kot mlad dijak doživel konec vojne, bil mobiliziran, študiral na strojni fakulteti, leta 1952 pa seje odločil za odhod v tujino. Živel je v taborišču v Italiji, skrivaj prišel v Avstrijo, dve leti delal v tovarnah, gozdovih, na cestah, končno pa diplomiral v Švici, v Zurichu.

I 6/20-21

17/84-84

146 Igra brez pravil

Uvod v članka Zadnja straža in Zlagana umetnost.

147 Iščete z nami

Prepoznavanje udeležencev 2. domobranskega tečaja po fotografiji.

148 Iz novega programa slovenskih krščanskih demokratov 15/85-85

Nujnost sprave, poprave krivic. Odprava privilegijev, priznanje protikomunističnega odpora.

149 Iz tajnih buchenwaldskih aktov 14/87-90

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Vprašljiva vloga komunistov v koncentracijskem taborišču Buchenvvald.

150 Izbrana besedila medvojne Slovenske zaveze 3/4-8

Osem besedil od 7. maja 1942 do 29. junija 1942.

151 Izjava NSZ o nalogah države pri prehodu iz totalitarizma v demokracijo 10/7-10

Pismo predsedniku državnega zbora (g. Hermanu Rigelniku) in predsedniku vlade (g. Janezu Drnovšku).

152 Izjava Nove slovenske zaveze 13/70-70

Eden kritičnih trenutkov v razvoju samostojne Slovenije: stara garnitura si prizadeva prevzeti oblast.

153 Izvršni odbor NSZ: Ne prezrite 7/53-55

Beseda o farnih spominskih ploščah. 8/60-62

15/54-56

154 Janež, Janez Vetrinj, oj Vetrinj! Ali so zopet kakšne marnje

Vračanje domobrancev s Koroškega.

155 Janša, Janez Zamolčana zgodovina

Odlomek iz knjige Okopi. Bivši likvidator izpoveduje svoje nočne more.

156 Janša, Janez Iz parlamentarne razprave o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnegnega režima 28/70-73

Avtor citira Solženicina in resolucijo Sveta Evrope o bivšem režimu.Trebaje obsoditi sistem, kije omogočal kratenje človekovih pravic.

157 Javna besedila NSZ v letu 1995 17/80-84

Poziv državnemu zboru in pobiranje podpisov.

158 Jenko, Lojze Križa teža in plačilo 22/39-41

Za škofa Rozmana velja splošno pravilo, daje bil premehak (pomagal je tudi drugače mislečim, n.pr. Metodu Mikužu). Razumel je ustanovitev vaških straž in tragiko za Slovenijo. Ni preklical obsodbe komunizma.

159 Jesenik, Tilka Znamenja časov 4/39-40

Razmišljanje o vzdušju v samostojni državi, o vlogi umetnikov v njej.

160 Jug, Donat Iz gregorske kronike 11/17-23

Poboji pri Sv. Gregorju od decembra 1941 do maja 1944.

161 Klemenčič, Ivan Demokratična predvolilna pričakovanja 21/46-49

Pristaši kontinuitete nočejo prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Od drugih strank kaže največ volje za demokratičnost in načelnost SDS.

162 Klemenčič, Ivan O stanju duha na Slovenskem 22/52-61

Nova forma postkomunizma ne more brez stare ideologije kot oblike duhovnega nasilja. Ta ideologija prevladuje v Združeni listi, Zvezi borcev, liberalni demokraciji. Manjka odločen poseg razumnikov. Za očiščenje slovenskega človeka je nujno soočenje s preteklostjo.

163 Klemenčič, Ivan Slovenska glasba v totalitarni državi 30/65-71

50-letni totalitarizem je vplival tudi na slovensko umetnost. Socialističnemu realizmu, uvoženemu iz SZ, so se prilagajali tudi glasbeniki, in sicer ne glede na glasbeni slog (Gozdovi poj o, Mladinska simfonija, Delavec, Requiem za talca …). Slovenski skladatelj seje po partizanski direktivi znašel v fizični in duhovni izoliranosti od Evrope ter v notranji blokiranosti in samocenzuri. Se danes poskušajo prenovljeni komunisti obvladati ne le politiko in gospodarstvo, ampak tudi kulturo.

164 Klinar, V. Študenti in taborišče 23/86-86

Slovenski študentje emigranti so imeli leta 1945 možnost vpisa na graško univerzo. Največ jih je bilo približno 100, z razseljevanjem pa seje skupina krčila.

165 Kociper, dr. Stanko Glosa ob sestavku Janeza Gruma v 19. št. Zaveze 20/30-30

Avtor oporeka prof. Grumu, da bi škof Rozman predložil generala Rupnika za prezidenta Ljubljanske pokrajine.

166 Kociper, dr. Stanko Kako sem živel 22/ovitek

Priporočilo za nakup knjige na notranji strani zadnje platnice.

167 Kocmur, Boštjan -Zmago Bese je treba identificirati 8/43-45

Razmišljanje o tem, da z demokracijo ni konec komunistične nevarnosti v kakršni koli preobleki.

168 Kogej, Pavel Ustanovitev Nove Slovenske zaveze 2/26-28

Ustanovitev NSZ. Izvršni odbor. Nagovor predsednika ob izvolitvi. Namen in načrti.

169 Kogej, Pavel Rog 1991 3/26-30

Druga javna spominska slovesnost z nagovori Božidarja Metelka, Alojzija Šuštarja, Tineta Velikonja, Marte Anžlovar, Pavla Kogej a.

170 Kogej, Pavel Umor dr. Ivana Martelanca in žene Amalije 4/13-14

Rodil seje 1902 v Šempetru pri Gorici. Ob deluje študiral pravo. Italijani so ga izgnali v Jugoslavijo. Bil je organizator evharističnega kongresa in kongresa Kristusa Kralja. Leta 1943 je doktoriral. Leta 1944je v organizacijskem štabu SNVZ v Trstu vodil kulturno upravni odsek. 26. ali 28. oktobra 1945 so njga in ženo ugrabili in pripeljali v Ljubljano v Centralne zapore Ozne na Povšetovi. Od tedaj je pogrešan.

171 Kogej, Pavel Odkod strah 4/37-37

Odkod strah pred odkrivanjem resnice, pred raziskovanjem medvojnih in povojnih zločinov.

172 Kogej, Pavel Vrhnika – poletje 1942 5/14-16

Likvidacije na Vrhniki poleti 1942.

173 Kogej, Pavel Poboj mladoletnih domobrancev 6/4-9

Tudi med mladimi domobranci, ki naj bi bili amnestirani, je bilo v Teharjah in v Šentvidu mnogo likvidiranih. v

174 Kogej, Pavel Kdo je bil major Rudolf Skof 8/22-25

Spominski zapis.

175 Kogej, Pavel Turjaške zgodbe. Druga zgodba – Radi so ubijali 10/45-47

Opis dogajanja po padcu Turjaka.

176 Kogej, Pavel Zanikanje revolucije 12/71-73

Borova revolucionarna pesem Rdeči pionirji (naš ali vaš bog so rop, požig, umor).

177 Kogej, Pavel Odrezani – Novomeški domobranci ob koncu vojne 14/34-44

Manjša skupina je šla na Koroško preko Zasavskih hribov. Večina seje skrivala doma. Preživeli so le redki, nekaj njihovih zgodb je v članku.

178 Kogej, Pavel Rog 1994 14/70-72

Peta slovesnost v Kočevskem Rogu.

179 Kogej, Pavel Govor ob odkritju farnih spominskih plošč v Logatcu 15/9-10

priloga Vprašanje, kdo so bili med vojno izdajalci, je še vedno odprto. Za komuniste je z okupacijo prišel čas za revolucijo. – Pobiti nam naročajo odpuščanje in spravo.

180 Kogej, Pavel Moje srečanje s politkomisarjem Viktorjem Kragljem 20/79-79

Kritične pripombe h knjigi S. Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev.

181 Kogej, Pavel Umor župnika Janka Komljanca 21/10-19

Revolucionarno dogajanje v Prečni pri Novem mestu. Poboji uglednih domačinov, med njimi župnika Komljanca.

182 Kolakowski, Leszek Bojimo se nečesa nedoločenega 13/81-84

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Za sodobno pokomunistično dražbo je značilen strah, pomanjkanje telesne in duhovne varnosti.

183 Kolman, Mara Orlov vrh 1997 – Spominska slovesnost 26/98-99

Zapis o spominski slovesnosti v Clevelandu, na tamkajšnjem Orlovem vrhu, urejenem v spomin na ljubljanskega. Take slovesnosti bodo potrebne, dokler ne bo dosežena resnična sprava.

184 Komar, Milan Vsakdanje glose 11/51-51

Vsaka volja je moč. Brez posvetitve ni globine.

185 Komar, Milan Država je v nas samih 11/54-56

Ponatis iz Zbornika Svobodne Slovenije 1958. – Država temelji na zdravi politični pameti naroda.

186 Komar, Milan Vsakdanje glose 11/76-76

Generacije so postale silno kratke zaradi splošne naglice časov. Aktualnost ni vedno socialen pojav.

187 Komar, Milan Vsakdanje glose 12/39-39

Prodreti v tujo dražbo in se uveljaviti v njej ni lahek opravek. Duhovna razdalja je neskončna kljub vedno bolj popolnim zvezam.

188 Komar, Milan Vsakdanje glose 12/79-79

Vsaka doba ima svoj čar. Praznota teži k praznoti. Sedanjega trenutka ne moremo osamiti od toka časa.

189 Komar, Milan Jeznorita mladež 14/75-75

Vsak človek mora notranje rasti v boju s samim seboj in s težavami.

190 Komotar, dr. Anton Spomini in tehtanja 9/21-29

Spomini na medvojne dogodke in na srečanja s pomembnejšimi ljudmi na Vrhniki in v okolici.

191 Korošec Kocmur, Pavlinka Srečanje z domovino 4/40-41

Čustven opis doživljanja ob obisku v Sloveniji.

192 Kos, Vladimir Hranite mi na večer drag spomin 18/52-55

Poezija Ivana Hribovska in njegov pogled na medvojno dogajanje.

193 Kovačie, Dimitrij Ljubljana sprejema zgodovino, kakršna je bila 27/76-76

V samostojni Sloveniji manjka en del naše družbe: tisti del, ki bi izhajal iz po vojni pobitih. Stvar kulture in etike je, da so mrtvi deležni vsaj spomina in spoštovanja, zato je komemoracijska slovesnost del dolga do krivično pobitih in do nas samih, pa tudi korak k spravi.

194 Kozina, France Temelji osvobojenja 17/64-67

Trpljenje vrnjenih domobrancev v Kočevskem Rogu.

195 Kozina, France Imeli smo jih. Ob prvi obletnici Stanetovega odhoda 23/89-90

Zapis ob obletnici smrti Staneta Pleska, enega redkih preživelih domobrancev iz Kočevskega Roga.

196 Kozlevčar, Ivanka Vsesvetno razmišljanje 15/72-73

Razmišljanje o pobitih ob prazniku vseh svetnikov.

197 Kozlevčar, Ivanka Spopad na Gorenjem Brezovem 16. januarja 1943 26/30-36

Po roški ofenzivi so skušali partizani s protiofenzivo doseči stanje, kakršno je bilo pred njo. – V članku je govora o neuspelem napadu na Gorenje Brezovo in na Polico. Oporeka trditvam partizanskih zgodovinarjev (Strle, Ambrožič).

198 Kozlevčar, Ivanka Usoda Remškarjeve družine z Brezovice pri Ljubljani 28/35-38

Usoda družine (mati in sedem otrok), ki seje zaradi groženj ob koncu vojne umaknila na Koroško. Fantje so bili vrnjeni, dekleta so se omožila po svetu, mati seje leta 1962 vrnila in čez tri leta umrla. Danes le malo ljudi še ve za družino, tudi hiše ni več, v tujini živi le najmlajša hčerka.

199 Kozlevčar, Ivanka Ostal je občutek zapuščenosti in nezavarovanosti 29/61-62

Čez sto mladih fantov iz majhne fare je bilo po vojni pobitih. Kakšna moč je bila to in koliko je je oblast porabila, da bi svoja dejanja prikrila.

200 Kragelj, Jožko Umori na Vipavskem 8/13-18

Poboji so bili tudi drugje, ne le na Dolenjskem. Iva Brica so preganjali fašisti in usmrtili partizani.

201 Kragelj, Jožko Ciril Lisjak iz Saksida pri Dornberku 24/24-28

Milena Vrtovec iz Velikih Žabelj pri Dornberku in Ciril Lisjak sta imela veliko družino. Januarja 1945 so partizani Cirila ubili. Dom je prešel v tuje roke.

202 Kralj, Anica Obisk pri Bari Remec 19/54-60

Intervju z Baro Remec, ki pripoveduje o svoji mladosti, nagnjenju k slikarstvu, začetnih težavah v Argentini, načrtih, željah …

203 Kralj, Ivan in Velikonja, Tine Javorovica: Kaj se je tam v resnici zgodilo 9/41-47

Ugotavljanje razlike med vojaško in politično organiziranostjo slov. domobranstva, zlasti ob koncu vojne. Resnica o Javorovici glede na trditve partizanov o izživljanju domobrancev nad mrtvimi nasprotniki.

204 Kramberger Franc Homilija pri spominski maši 27/67-69

Tri osnovne misli iz govora mariborskega škofa: – na Teharjah se je dogajal slovenski veliki petek; – kot kristjani moramo odpuščati in biti pripravljeni na spravo; – prišel bo čas resnice in zmage, kot velikemu petku sledi vstajenje.

205 Krek, dn Miha Članek iz ameriške revije The American Mercurv o prisilnem vračanju po 2. svetovni vojni 22/83-86

Tudi nekateri Američani (A: Bosh, J. Epstein) so se zavedali spornega vračanja protikomunistov sovjetskim oblastem. Ustrezna Bosheva resolucija je bila 1. 1955 onemogočena.

206 Kremžar, Marko Begunstvo – po petdesetih letih 18/42-45

Slovenski begunci po svetu še vztrajajo v slovenstvu, čeprav so nad samostojno Slovenijo včasih razočarani.

207 Kresai, Dušan Kmetijska zemljiška politika v vlogi komunistične preobrazbe vasi 16/54-59

Osnovni cilj kmetijske politike po letu 1945 je bil razlastitev kmečke zemlje oz. njeno podružbljenje. Posledice so bile katastrofalne.

208 Kresai, Dušan Ali se bomo še pravi čas zavedeli in izstopili 21/84-85

Vedno bolj vprašljivo postaja, ali nas sedanje vodstvo res želi spraviti v Evropo, zato je vprašljivo tudi sodelovanje z njim.

209 Krištof, France Zmagoslavju predsednika Kučana v Clevelandu ob rob 13/63-66

Kritične pripombe k obisku predsednika Kučana v Clevelandu.

210 Kržan, Vanja Z Rogom smo zaznamovani za vselej 29/60-60

Kdor je enkrat stopil v posvečeno skrivnost Kočevskega Roga, ostane z njo zaznamovan za vse življenje.

211 Kulturnopolitični komentar – jesen ’92 6/1-4

Zahteva po razpravi o vlogi politične sile, kije bila edina na oblasti in seje ob spremembi sistema razprla v vrsto levičarskih strank.

212 Kulturnopolitični komentar NSZ 12/1-9

Nekdanji oblastniki govorijo o “preštevanju kosti” in o obremenjenosti s preteklostjo. Levica se združuje, na desnici pa za to ni prave volje. B

213 Ljubljanska farna spominska plošča 26/99-100

Kljub vsem nevšečnostim obstaja možnost, da bo ljubljanska spominska plošča odkrita 25» oktobra 1997. V posebni knjižici bo opisano celotno dogajanje v zvezi s tem dogodkom.

214 Loboda, Marjan Rasti iz živega spomina 26/67-69

Slovenski komunisti so se ravnali po Leninovem navodilu, da so za prevzem oblasti dovoljena vsa sredstva, tudi nasilje, prevara in laž. Vsi, ki so preživeli Kočevski Rog, imajo dolžnost, da pričajo za resnico, kajti te ni mogoče ubiti. M

215 Maček, Janko Njihova smrt ni več skrivnost 2/24-25

Vračanje domobrancev s Koroškega in molk o pobojih.

216 Maček, Janko Uboj na Dobrovi 15.8.1947 4/5-8

Uboj bratov Matija in Francija Birtič – Simcovih, ko sta na veliki šmaren zjutraj šla potrkavat

217 Maček, Janko Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko S/7-13

Likvidacije poleti 1942, ustanovitev vaške straže in uspešen odpor ob napadu partizanov na Sentjošt

218 Maček, Janko Odpustiti je težko, pozabiti nemogoče 6/13-15

Trpljenje žene, ki soji partizani jeseni 1943 ubili moža, očeta 10 otrok.

219 Maček, Janko Zadnja straža 6/21-25

Skrivanje skupine domobrancev iz Sentjošta po koncu vojne.

220 Maček, Janko Velike Lašče v ognju vojne in revolucije 7/4-9

Velike Lašče med Italijani in partizani, vaške straže, padec Turjaka …

221 Maček, Janko Ljudje v stiski 8/7-13

Rovte v letu 1942 v precepu med Italijani in partizani ter poboji pomembnih domačinov.

222 Maček, Janko Oče, ti si na vrsti 8/58-60

V spomin Ludvika Kolmana.

223 Maček, Janko Slike iz zadnjega dejanja 9/30-41

Aretacija Mirka Bitenca januarja 1948 v Ljubljani in procesi proti njemu in sodelavcem februarja in aprila 1948 ter aprila 1949.

224 Maček, Janko Rdeči sij nad Krpanovo deželo 10/11-19

Dogajanje na Blokah v letih 1942 in 1943, poboji med vojno in po njej.

225 Maček, Janko Borovnica 1942 – začetek državljanske vojne 11/10-16

OF je imela v vasi ob začetku vojne močan vpliv. Vaška straža je bila ustanovljena, ko je bilo pobitih več članov družin Mihelčič, Vičič, Lončar.

226 Maček, Janko Srp in kladivo nad Ribniško dolino 12/9-17

Širjenje OF po juniju 1941; prebivalstvo med Italijani in partizani. Od junija 1942 poboji (Riglerjeva družina, 9 Prigoričanov, Kozinovi…).

227 Maček, Janko Zgodba Marije Trunkelj iz Loga pod Šumberkom 13/9-16

V letu 1941 so bili prebivalci Žužemberka in okolice naklonjeni OF. Od poletja 1942 so se začeli poboji, jeseni so bile ustanovljene prve vaške straže. Žrtev je bilo mnogo, med njimi julija 1944 tudi Marija Trunkelj (Šajtlova iz Loga), mati 10 otrok.

228 Maček, Janko Naredite, da se bodo ljudje bali 14/9-17

Brezovica in okolica med vojno; usoda posameznih družin (Rihtarjevi, Mrakovi). Ocena: revolucija je hotela upogniti trdne kmete.

229 Maček, Janko Domobranske spominske slovesnosti v ZDA 14/68-70

Ameriški spominski dan, vsako leto v ponedeljek po zadnji nedelji v maju, je postal slovenska obletnica žrtev komunističnega nasilja.

230 Maček, Janko Taborišča m morija \ 15/14-23

Žrtve z Brezove rebri, Mavrlena, poboj Romov iz Kanižarice … zaradi revolucije.

231 Maeek, Janko Valovi nasilja v vaseh nad:Sv. Heleno” ^16/11-18

Vasi nad Sv. Heleno oz. nad Dolskim so sprva požigali Nemci, nato pa so s poboji nastopili partizani.

232 Maček, Janko Šentjoški zgodbi na rob 16/76-78

Ob smrti dr. Ceneta Logarja, enega prvih organizatorjev revolucije v teh krajih. Kdo je zakrivil aretacijo in smrt štirih sodelavcev OF julija 1942?

233 Maček, Janko Vas na robu Polhograjskega hribovja 17/3-18

Uspešen odpor vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko julija 1942 in revolucionarni poboji kot maščevanje. Resnico o teh dogodkih odkrivamo šele zdaj.

234 Maček, Janko Strah, umor in revolucija 18/11-20

Poboji v Grosuplju in okolici spomladi 1942 (družina Jakopin itd.). Začetek protikomunističnega upora septembra 1942.

235 Maček, Janko Domačije pod zvonom sv- Lenarta 19/10-20

Opis dogajanja v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem in v okolici. Decembrska vstaja leta 1941 in maščevanje Nemcev. Domačini so bili žrtev partizanov in Nemcev.

236 Maček, Janko Auschwitz pred sodiščem 19/91-94

V letih 1963-1965 je v Frankfurtu potekal proces proti skupini esesovcev iz taborišča Auschwitz. -Kdaj bodo pred sodiščem krivci za Teharje in Kočevski Rog.

237 Maček, Janko Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven 20/6-18

Razmere v Beli krajini ob začetku 2. svetovne vojne. Življenje in delo prof. Antona Ovna, zavednega Slovenca, do aretacije in uboja sredi leta 1942.

238 Maček, Janko Nikolaj Tolstoy pred Evropskim sodiščem za človekove pravice – Pogovor z dr. Petrom Jambrekom. 20/47-55

Kako deluje Evropsko sodišče za človekove pravice. – Pritožba Nikolaja Tolstoja proti razsodbi angleškega sodišča.

239 Maček, Janko Partizan Matija je padel v boju 20/79-80

Kritične pripombe h knjigi S. Grgiča: Zločini okupatorjevih sodelavcev.

240 Maček, Janko Bog – narod – domovina 21/87-92

Spominski zapis o življenju, delu, preizkušnjah duhovnika Vinka Žaklja, ki gaje – kot je povedal -leto 1945 zaznamovalo za vse življenje.

241 Maček, Janko Komunistični teror nad slovenskimi učitelji leta 1942 22/16-18

Med žrtvami revolucije leta 1942 so bili mnogi slovenski učitelji in učiteljice.

242 Maček, Janko Umor dveh dolenjskih učiteljic 22/28-37

Opis življenja in dela dveh slovenskih učiteljic. Ivanka Novak in Darinka Cebulj sta bili ubiti v Sodražici oz. v Hinjah junija 1942. Dvomljiva je postala ob teh dogodkih vloga Edvarda Kocbeka.

243 Maček, Janko Spominske slovesnosti med rojaki v ZDA in Kanadi 22/90-91

Slovesnosti v spomin na pobite v Kočevskem Rogu so bile tudi v ZDA in Kanadi (Cleveland, Chicago, Mihvaukee, Toronto).

244 Maček, Janko Umor še ene slovenske učiteljice 23/10-23

Življenjska pot učiteljice Anice Drobnič z Blok (Hudi Vrh pri Novi vasi), njeno delo, zapori in smrt oktobra 1943 v Jelendolu. Vmes nastanek vaške straže v Begunjah pri Cerknici.

245 Maček, Janko Spominska slovesnost v Teharjah 23/91-92

Spominska slovesnost v Bukovžlaku pri Teharjah oktobra 1996. Resnica o Teharjah in drugih podobnih krajih ni mogla ostati prikrita.

246 Maček, Janko Komunisti udarijo po Menišiji 24/12-24

Zapis o družini Hiti iz Begunj na Menišiji. Govori o kulturno-prosvetnem delu pred vojno, o začetku revolucijskega nasilja julija 1942 in kot posledici o ustanovitvi vaške straže.

247 Maček, Janko Dnevnik preprostega domobranca 24/35-42

Prvi del – Meničamnov bataljon Ustanovitev štirih udarnih bataljonov slovenskega domobranstva. Pohodi in boji 4. bataljona, smrt poveljnika stotnika Meničanina.

248 Maček, Janko Teror povzroči upor in državljansko vojno 25/10-22

Menišija in Vidovska planota ob začetku vojne, začetno simpatiziranje s “četniki”. Vidovskega župana Tekavca in dva njegova sodelavca partizani ubijejo že aprila 1942. Skupina fantov se po tem odloči za samoobrambo. 27. maja 1942 jih napadejo partizani in “upornki” se umaknejo v Ljubljano. Po krvavi italijanski ofenzivi nastaneta vaški straži na Otavah in pri Sv. Vidu. Razkrije se, kaj so komunisti počeli pri Krimski jami, medtem ko so se uporniki držali načela: branite se, a ne ubijajte.

249 Maček, Janko Dnevnik preprostega domobranca 25/40-49

Zapiski mladega domobranca Načeta Kastelica iz Poljan pri Mirni Peči. Govori o svoji mladosti, družini, prvih stikih s partizani, o bojih, ki se jih je udeležil kot vojak Rupnikovega in Meničaninovega bataljona. Pisal je novembra in decembra 1944. – Po vojni se ni vrnil domov.

250 Maček, Janko Domačije ob Temenici 26/14-23

“Matildina noč” je oznaka za dogodke v noči od 13. na 14. maj 1942 v Stični in okolici, ko so bili pobiti posamezni člani družin Urbančič, Hren, Janežič. Poboji so se nadaljevali jeseni 1942 (družine Kozlevčar, Zupančič, sestri Žnidaršič, brata Erjavec…). Vse to je imelo namen ljudi čim bolj prestrašiti, saj vaških straž tedaj tam še ni bilo.

251 Maček, Janko Dnevnik preprostega domobranca – tretji del 26/23-30

Preprost domobranec Nace Kastelic pripoveduje o bojih, uspehih, neuspehih, nesporazumih, največ v zvezi z Meničaninovim bataljonom. Kasteličev dnevnik se konča decembra 1944, boji pa so se nadaljevali.

252 Maček, Janko Poljanska dolina ob Kolpi – med nakovalom okupatorja in komunističnim kladivom 27/12-24

Februarja 1949 je bil v Črnomlju proces proti župniku Jarcu in kaplanu Savelliju iz Starega trga v Poljanski dolini ob Kolpi. To je bil dejansko zaključek dogajanja iz vojnih let, ko je ljudstvo doživljalo represalije z obeh strani, italijanske in partizanske. Partizanske justifikacije so celo obravnavali na višjih forumih, ker jih je ljudstvo obsojalo.

253 Maček, Janko Spominska slovesnost v Milwaukeeju in Midlandu 27/80-82

Zapis o spominskih slovesnostih v obeh krajih. V Midlandu so bili navzoči tudi gostje iz stare domovine. – V zaključku nekaj besed o umrlem Ludviku Jamniku.

254 Maček, Janko Zakaj so komunisti zadali Beli krajini tako krvave rane 28/15-27

Pripoved o položaju v Beli krajini, zlasti o Antonu Starcu, enem od voditeljev Kmečke zveze. Maja 1942 so se začeli poboji, med žrtvami je bilo razmeroma mnogo žensk, pa tudi metliški kaplan Klement, kije bil sprva med pristaši OF.

255 Maček, Janko Dvojna vloga začetnih komunističnih zločinov 29/19-34

Opis položaja v šentjernejski dolini pred vojno. – Vloga Katoliške akcije in kaplana Vinka Kastelica. Aprila 1942 seje začel teror, med žrtvami so bili: V. Kastelic, J. Guštin, A. Vrbinc, J. Luzar, družina Zagorc in drugi. Odpor z organizirano vaško stražo seje začel julija 1942. Posledica komunističnega nasilja je bilo tudi dejstvo, daje bilo iz šentjernejske fare nad 1000 domobrancev.

256 Maček, Janko Župan Anton Kastelic 29/46-50

Pripoved o županu Antonu Kastelicu, po domače Kravcarjevem iz Dolenjega Podšumberka. Zupan je postal leta 1936, med vojno je z župnikom pri Italijanih posredoval za vaščane in bil leta 1945 obsojen na smrt. Po intervenciji je bila kazen znižana na 20 let zapora, po šestih letih je bil pomiloščen. Dočakal je 99 let, pokonci sta ga držala delo in veselje do življenja.

257 Maček, Janko Partizani in Italijani 30/10-23

Globodolska dolina je del mirnopeške fare. Leto 1941 je bilo še mirno, vendar so se partizani že zbirali na Frati in v gozdu za Hmeljnikom. Junija 1942 so agitatorji nagovarjali domačine za odhod v partizane, vendar niso uspeli. Drugo jutro so Italijani bombardirali Globodol, avgusta 1942 pa so odpeljali može in žene v internacijo. Maja 1942 so se začeli poboji in obsodbe. Proti takemu ravnanju so bili tudi nekateri partizani (zapiski padlega partizana Jožeta Udovča).

258 Maček-Eiletz, Pavči Tudi jaz sem šla skozi Teharje 13/22-26

Trpljenje po vrnitvi s Koroške.

259 Marinčič, R. Vesna Iskanje izgubljenega očeta 7/3 6-41

Avtorica pripoveduje, kaj vse je doživljala po vojni zaradi med vojno ubitega očeta in kako je iskala njegov grob.

260 Matičič, Nada Strašna beseda 18/61-62

Beseda o novinarju, kije z izrazom “gnusoba” označil žrtve pobojev v Kočevskem Rogu.

261 Matičič, Nada Utripi 2 20/38-40

Življenje se spreminja, nove generacije ga sprejemajo drugače; za mnoge stvari nam zmanjkuje časa.

262 Matičič, Nada Ona 21/52-53

Vloga in ambicije žensk v naši družbi (fotomodeli, lepotne kraljice, erotični simboli…). Je vse to res svoboda in enakopravnost ali izguba dostojanstva.

263 Matičič, Nada Panem et circenses 23/71-74

Kritičen zapis o množici, ki se da voditi, omogoča totalitarne režime in hoče imeti svoje idole, pa vendar včasih postane aktivna in nevarna.

264 Matičič, Nada Dan kulture 24/72-74

Moč naroda ni samo v njegovi ekonomski uspešnosti, ampak tudi v kulturni tradiciji. – Prešeren je kljub času, ki mu ni bil naklonjen, ostal zvest sebi, svojemu narodu in jeziku. Nasilju vseh vrst, ki grozi ob prehodu tisočletja, se bomo lahko uprli le z močno duhovno rastjo.

265 Mauser, Karel Ne smemo biti majhni 6/15-20

Odlomek iz predavanja v Clevelandu 1966. Za zmago komunizma pri nas so krivi vsi, ki pred vojno niso znali rešiti socialnega vprašanja. – Neenotnost slovenske emigracije.

266 Mauser, Karel Turjak 10/24-27

Govor ob 15. obletnici padca Turjaka.

267 Meglic, Alenka Umor na Kleču pod Mirno goro 22/18-28

Opis rodu učiteljice Marice Nartnik, njenega življenja in dela do smrti junija 1942.

268 Merlak, Ivan Tudi sam bi bil lahko med pobitimi v Rogu 29/60-61

Avtor, zlatomašnik, se spominja sošolcev, pobitih v Rogu in drugje, in vedno znova odpušča.

269 Mesto na gori 7/16-17

Beseda o ljudeh, ki se kljub terorju niso uklonili.

270 Milač, M. Metod Spomin na študentovsko taborišče v Avstriji 19/82-87

Študentje (-ke) v avstrijskih taboriščih pod angleško upravo so dobili možnost študija v Gradcu. Leta 1948 so začeli odhajati po svetu (največ v Kanado).

271 Mlakar, mag. Boris Nekaj opozoril v zvezi s pisanjem spominov ter opisovanjem dogodkov v letih 1941-1945 9/59-62

Stotine knjig in tisoči člankov niso mogli dati pravične obravnave in ocene medvojnega političnega in človeškega dogajanja.

272 Mlakar, Boris Domobranska prisega 16/41-47

Vprašljivost domobranske prisege aprila 1944.

273 Mole, Izidor Bili so čudoviti fantje – zakaj so morali pasti 9/10-12

Spomini na prof. Tomca in Katoliško akcijo. Poboj štirih članov Mravljetove družine z Brezovice.

274 Mole, Izidor Zakaj so morali pasti 13/17-21

Poimensko naštevanje domačinov, ki so padli zaradi vojne in revolucije.

275 Mole, Izidor Prvi in zadnji nastop moje matere 18/55-56

Javno vprašanje preproste kmečke matere na povojnem množičnem sestanku: Kje so naši sinovi?

276 Mole, Izidor Spomeniki, spomeniki 20/31-31

Kritičen zapis o nekaterih ljubljanskih spomenikih (Kidriču, Kardelju).

277 Mole, Izidor Sporočilo talcev 23/64-67

Sporočilo talcev, ki so svoje (zadnje) misli vrezovali v stene jetniških celic v Begunjah na Gorenjskem še v času okupacije ali po osvoboditvi. Odkrivanje teh zapisov je bilo, zlasti psihično, težaško delo.

278 Molitev 19/46-46

Prošnja za stvari, kijih kot narod najbolj potrebujemo. N

279 Na loku med sedanjostjo in preteklostjo: odločitve in spoznanja 4/15-25

Pogovor z gospodom Stanislavom Klepom. G. Klep govori o svojem življenju, o vstopu med partizane, o spoznavanju vodilne vloge partije, o pobojih po vojni, o spravi.

280 Natlačen, Tone Naš grob 17/26-27

Zapis o grobu dr. Marka Natlačena. Kje so grobovi pobitih?

281 Nekdanji učenec Neodposlano poročilo o Ehrlichovem umoru 5/28-30

Oznaka življenja in dela dr. Lamberta Ehrlicha.

282 (168) Ustanovitev Nove Slovenske zaveze 2/26-28

Ustanovitev NSZ. Izvršni odbor. Nagovor predsednika ob izvolitvi. Namen in načrti.

283 Nova Slovenska zaveza končno registrirana 3/30-32

Pod zaporedno štev. 853 je vpisano društvo NSZ od 21. okt. 1991.

284 Nueič, France Dobrepoljsko leto 1942 23/28-40

Dobrepolje pred vojno, partizanska dobrepoljska republika, stopnjevano nasilje partizanov, začetek upora proti rdečemu terorju do avgusta 1942.

285 Obisk pri gospodu z Obirskega 21/59-69

Priredil Davorin Bažec. Pogovor z župnikom Tomažem Holmarjem z Obirskega o slovenstvu na Koroškem, o samostojni slovenski državi, o spravi…

286 Ocena: Silvo Grgič Zločini okupatorjevih sodelavcev 20/77-82

Kritične pripombe k omenjeni knjigi. Žive priče dokazujejo, daje v njej več neresnic oz. da avtor ni upošteval vseh dostopnih virov.

287 Odlomki: Spominska slovesnost v Rogu 21.6.1998 30/62-63

Odlomki govorov dr. Franceta Perka, Andreja Meglica, Staneta Strbenka.

288 Okoliš, Stane Žrtve državljanske vojne po padcu Turjaka v Velikih Laščah in obsojeni na kočevskem procesu v jeseni 1943 25/74-85

V članku je govora o položaju v Ljubljanski pokrajini ob kapitulaciji Italije po padcu Turjaka in o kočevskem procesu oktobra 1943.

289 Okoliš, Stane Ali se ne bi smeli upreti 26/75-93

Daljše razmišljanje o vzrokih za nastanek “bele garde” od predvojne vloge političnih strank do komunističnega terorja, ki seje začel spomladi 1942.Tedaj je postajalo jasno, daje ljudstvo ostalo v primežu med okupatorji in partizani in se je moralo braniti. V članku je tudi vrsta pričevanj, ki dokazujejo, da so se mnogi branili vzeti orožje od Italijanov.

290 Okrogla miza na TV 3,1. februarja 1996 20/68-77

Pogovor o pismu Zveze borcev papežu, o NOB in revoluciji, o kolaboraciji, o odkrivanju resnice.

291 Oman, Ivan Slovenski narod se je odločil za vrednote, za katere so se oni borili 29/61-61

Dokler se bomo Slovenci zmerjali med seboj, sprave ne bo. Komunizem je propadel, prvi, ki so se uprli revoluciji, niso izdajalci.

292 Opeka, Lojze Prva žrtev na Menišiji v Begunjah 30/64-64

Kratek zapis o usodi družine Opeka iz vasi Topol pri Cerknici. Italijani so maja 1942 ubili sina Ivana. Očeta, mater, brata in sestro pa junija 1945 partizani v Teharjah.

293 Osana, Mira Oblaki, dež, sonce 6/37-39

Slovesnost v Kočevskem Rogu 5. julija 1992.

294 Osana, Mira Ambrus — odkritje farne spominske plošče 7/51-53

Opravljena je bila velika stvar: možje in fantje, ki leže kdovekje, so se na simboličen način vrnili v domači kraj.

295 Osana, Mira Turjak 1993 11/69-72

Opis slovesnosti septembra 1993.

296 Ozvald, Marijan Predvojna katoliška mladina 15/63-64

Organizacije predvojne slovenske katoliške mladine (stražarji, mladci, zarjani) za dijake in študente ter za delavce.

297 Ozvald, Marijan Osrednji dan slovenskega spomina 18/82-83

Vsakoletne slovesnosti v Rogu morajo biti stvar odgovornosti.

298 Ozvald, Marijan Tone Brulc – Judeževi groši 20/82-84

Oznaka romana Judeževi groši, ki gaje napisal argentinski Slovenec pisatelj Tone Brulc.

299 Ozvald, Marijan Jože Hubad – K slovenski istovetnosti 23/81-82

Poročilo o eni izmed knjig, ki obravnavajo polpreteklo slovensko zgodovino in je njena osnovna misel:… nerazčiščena polpretekla zgodovina še danes bremeni uveljavljanje nove slovenske države.

300 Pajk, Stane Na Turjaku in v Šentrupertu 29/51-52

Nekaj spominov bolničarja, kije na Turjaku pomagal tudi ujetim partizanom. Ko so v Ljubljani padle prve žrtve, seje odločil, da bo šel kot bolničar k vaškim stražam. Preživetje tudi napad na Šentrupert.

301 Partija — taboriščni intermezzo 14/86-90

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Notranje upravljanje v nemških koncentracijskih taboriščih so polagoma dobili v roke komunisti in ga izkoriščali za svoje cilje.

302 Pavlic, Jože Slovenska politična samostojnost danes 1/13-14

Razmišljanje o slovenski neenotnosti ob začetku osamosvajanja.

303 Pavlic, Jože Iz preteklosti v prihodnost 4/35-36

Za lepšo prihodnost ne smemo pozabiti preteklosti, ne vojne in ne povojne.

304 Pepevnak, Franc Kaj lahko naredi človek 9/66-68

Dr. Meršol in major Barre sta preprečila, da ni bilo vrnjenih 6.000 civilistov.

305 Peršič, dr. Janez Uvodno razmišljanje 5/6-7

Razmišljanje o vzrokih za nastanek državljanske vojne med Slovenci med okupacijo 1941-1945.

306 Peršič, dr. Janez Kočevski proces 7/31-36

Splošen zgodovinski okvir. OF si je poleg uzurpacije oblasti prilastila tudi izključno pravico do ustanavljanja oboroženih odredov.

307 Peršič, Janez Petdeset let kasneje 15/75-77

Razmišljanje ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne. Za idejo zmagovite revolucije so bili mnogi komunisti pripravljeni narediti vse.

308 Petdesetletnica ustanovitve slovenske domobranske vojske 11/7-9

Izjava Nove Slovenske zaveze. Zakaj je bilo ustanovljeno Slovensko domobranstvo in njegov smisel.

309 Peterle, Lojze Iz parlamentarne razprave o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima 28/72-73

Avtor citira Kardelja (1937), Dolomitsko izjavo (1943) in Mitja Ribičiča (1966). S sprejetjem resolucije bi končali dobo, ki nas je zaznamovala z delitvami in trpljenjem.

310 Petersen, Jens Slovo od iluzije 29/90-92

Prevedel Davorin Bažec. Kakšen sprejem je delo Črna knjiga komunizma doživelo v Italiji. Kritika jo je sprejemala in odklanjala. Večina pa se strinja: med komunizmom in nasiljem obstaja neločljiva povezava – med komunizmom in nacizmom ni razlike.

311 Petrič, Franci Drobtinice o slovenskem spominskem odboru 18/87-88

Kaj je Slovenski spominski odbor za slovesnosti ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne in kdo so njegovi člani.

312 Pibernik, France ToneČokan 23/40-44

Izčrpno poročilo o medvojni usodi medicinca in pisca, partizana Toneta Cokana, ki so ga likvidirali partizani sami. – V tekstu je tudi kratek pregled njegovega literarnega dela.

313 Pibernik, France Janez Tominc in njegova tragična zgodba 26/40-49

Kratka, tragična življenjska pot mladega intelektualca, literata, predvsem pa zgodovinarja, napisana po virih, zlasti pa po njegovem dnevniku/Bilje blizu Edvardu Kocbeku in krščanskemu socializmu.

314 Pij XIL Izjave iz leta 1942 9/29-29

Stiske sedanjega časa so sad protikrščanskih zmot in zablod. Pojavljajo se še nove, iz katerih ne more priti drugega kakor zmeda.

315 Pirih, Metod O krščanskem pomenu romanja 19/94-95

Kot kristjani smo romarji. Vsakomur smo dolžni odpustiti, mu podati roko sprave.

316 Pismo iz Amerike 12/77-78

Sporočilo o delu clevelandskega Društva protikomunističnih borcev in o njihovem sestajanju.

317 Pismo predsedniku državnega zbora 24/10-12

NSZ opozarja predsednika državnega zbora zlasti na to, da v svojem govoru ni niti z besedico omenil slovenskega holokavsta.

318 Pivk, Franc Pridiga ob blagoslovitvi farne plošče v Podkraju 15/7-8

priloga Pokop mrtvih je dokaz duhovne kulture. Domobranci so sprejeli Koroščevo geslo: Bog, narod, domovina. – Velik del slovenskega naroda je doživel enako usodo kot očak Job.

319 Pogovor z dr. Jožetom Pučnikom 28/52-69

Pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih: – o preiskovalni komisiji, kije le delno opravila svojo nalogo; – o neuspelem predlogu lustracijskega zakona; – o žrtvah in o molku krivcev; – o slovenskem zgodovinopisju, ki še ni opravilo korektur glede na podložnost prejšnjemu režimu; – o nastanku in razpadu Demosa itd.

320 Pogovor z Nikolajem Tolstojem 18/70-77

Pripravil Davorin Bažec. Intervju o vračanju domobrancev s Koroškega in o sodnem procesu zaradi “žalitve” lorda Aldingtona.

321 Politično in situacijsko poročilo Slovenske zaveze 12. novembra 1942 7/13-15

Poročilo o nesodelovanju slovenskih voditeljev z okupatorskimi oblastmi, o početju OF, o vaških stražah, o končnem cilju: združeni Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije.

322 Poročila iz zasedene Slovenije 5/23-28

Zveza medvojne Ljubljane z jugoslovansko vlado v Londonu.

323 Potočnik, Blaž Romanje v Midland 23/91-91

Spominska slovesnost septembra 1996 v Midlandu v ZDA.

324 Poziv državnemu zboru in pristojnim oblastem države Slovenije 16/38-40

50 let po koncu 2. svetov, vojne in po začetku kom. totalitarne oblasti…

325 Poziv državnemu zboru – težavna naloga 17/75-80

Smisel poziva, stališče do “vojnih” zakonov …

326 Predvolilna beseda slovenskih katoliških izobražencev 22/14-15

Slovenska kultura temelji na krščanstvu, povratek kristjanov v politiko pa je spremljalo hudo nasprotovanje in očitki revanšizma. – Stranke slovenske pomladi morajo najti pot za skupen nastop na volitvah.

327 Predvolilni memorandum NSZ 22/8-11

Samostojno državo imamo, notranja osvoboditev človeka in družbe pa je ogrožena. Vodilno vlogo so si pridobile sile komunističnega nasledstva, zato je ob volitvah toliko večja odgovornost strank slovenske pomladi.

328 Predvolitveni poziv uredništva revije Tretji dan 22/11-13

Prejšnji režim si prisvaja politično in gospodarsko moč, demokratične stranke pa – ene bolj, druge manj – pozabljajo na svojo osnovno nalogo: vzpostavitev demokratične slovenske družbe.

329 Pregled pošiljanja revije Zaveza po kontinentih in državah 24/90-90

Afrika 1, Avstralija 18, Evropa 90, Južna Amerika 225, Severna Amerika 103, skupno zunaj Slovenije 555.

330 Pričevanja 15/3-6

priloga Fanči Bonač, France Doblekar, Malči Kostevc, Ivan Arenšek govorijo o svojih bratih, o iskanju grobov, o nesmiselnih napadih na okupatorje …

331 Pričevanje za zgodovino 19/28-34

Slovenci so bili v odporu do okupatorjev enotni, dokler OF ni začela državljanske vojne in jih razbila.

332 Programske smernice NSZ 1/15-16

18 točk, po katerih bo društvo delovalo do uresničenja članskih interesov.

333 Pugelj-Jevnikar, Vida Cerkev v Žvirčah 14/31-31

Cerkev v Žvirčah je bila maja 1945 minirana, leta 1972 pa na novo zgrajena in posvečena bi. Maksimiljanu Kolbeju, ki naj bo zgled vsem.

334 Ramovš, Primož Jože Osana – Kako se ga spominjam 28/86-87

Zapis v spomin Jožetu Osani, v Kanadi umrlemu slovenskemu glasbeniku. Z avtorjem sta se poznala kot dijaka in kot študenta, po začetku maja 1945 pa se nista več videla.

335 Reissmiiller, Johann Georg Strelov in krikov globoko v Kočevskem Rogu ni slišal nihče 18/78-79

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Frankfurter Allgemeine Zeitung o povojnih pobojih v Kočevskem Rogu.

336 Reissmiiller, Johann Georg Pustite nas živeti, mi smo nedolžni 18/79-82

Prevedel Tine Velikonja. Frankfurter Allgemeine Zeitung o medvojnih in povojnih pobojih.

337 Reissmiiller, Johann Georg Pobili več svojih lastnih ljudi kakor okupatorjevih 19/66-68

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Partizani so med vojno pobili več Slovencev kot Italijanov in Nemcev. Nastale so vaške straže in domobranstvo; odločitev pa ni bila lahka.

338 Rode, Frane Zmaga nad kaosom 26/65-66

Govor na spominski svečanosti v Kočevskem Rogu z osnovno mislijo: totalitarne ideologije našega stoletja so propadle, za kristjane pa velja, da moramo zavračati zmote, toda ne sovražiti ljudi, ki so v zmoti. Pobiti domobranci so padli za Boga in za svobodno Slovenijo.

339 Rot, Andrej O “nekdanji” politični emigraciji 4/38-38

“Nekdanja” politična emigracija seje borila za demokracijo, zdaj se mora za resnično spravo..

340 Rot, Andrej Nikolaj Jeločnik – domobransko videnje medvojne zgodovine 15/66-67

Pomembno delo Nikolaja Jeločnika, zlasti na kulturnem področju.

341 Rozman, dr. Gregorij Iz pridige ob koncu leta 1941 1/10-10

Mnogi med nami se za božje zapovedi nič ne menijo. Prav nič jih ne ovira, da ne bi z orožjem skušali doseči svojih ciljev – zdaj ali nikoli.

342 Rozman, dr. Gregorij Ob desetletnici 2/20-20

Cleveland, v decembru 1954. Iz govora (članka) pred 10. obletnico povojnih pobojev. Spomin na pomorjene nam je svet in nam mora ostati svet do konca življenja.

343 Rozman, dr. Gregorij Mati bolečin 2/21-21

5. marca 1955. Žalujemo zaradi padlih in pomorjenih rojakov.

344 Rozman, dr. Gregorij Rana na slovenskem telesu 2/23-23

Lemont, 3. julija 1955. Smrt pobitih boli vse ude narodnega telesa.

345 Rozmanova beseda Slovencem v domovini 22/41-43

Pridiga med vojno v stolnici. Osnovna misel: brezbožni komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.

346 Rozmanova beseda Slovencem v tujini 22/43-45

Sinajske božje zapovedi so že 3000 let temelj človeške skupnosti.

347 Schuller, Wolfgang Leto 1945 in leto 1989 – konec dveh diktatur in pravna država 27/82-85

Strokovno razpravljanje o ukrepih v Nemčiji po letu 1945 in 1989.

348 Schwarzbartl, Ervin A. Govor ob odkritju farne spominske plošče v Ihanu 14/77-78

S preteklostjo nismo prekinili, zato nas Evropa ne sprejema. Kdaj bo nastopil čas za izpoved resnice, da sta fašistični in komunistični totalitarizem enaka.

349 Senear, Marija Nekaj misli v zvezi z volitvami 20/43-43

Člani volilnih odborov so tudi po letu 1990 pogosto isti ljudje kot v preteklih desetletjih.

350 Senegaenik, Brane Revolucionarji za vse čase 15/73-75

Kot seje v teku časa spreminjala podoba junaka Herakleja, se spreminja podoba revolucionarjev.

351 Senegačnik, Brane Živi sij Padajočih zvezd 27/46-48

Zapis o pesniku Gradniku in njegovi poeziji ob 30-letnici smrti. Osnovna misel je, daje bilo zanj značilno življenje globinskega jaza, pa naj gre za telesno ali duševno stran njegove poezije. Kritika (Izidor Cankar, Ivan Pregelj) pesnika pogosto ni razumela.

352 SITUACIJSKO poročilo z dne 22. avgusta 1942 5/24-24

Italijanska ofenziva proti partizanom junija 1942 in njene posledice.

353 SITUACIJSKO poročilo z dne 31. decembra 1942 5/25-28

Položaj leta 1941, ustanovitev OF in partizanski teror ter ustanavljanje vaških straž.

354 SITUACIJSKO poročilo z dne 13. junija 1942 11/24-30

Nastopi okupatorjev proti Slovencem, žrtve zaradi OF, težak položaj Slovenske zaveze.

355 SITUACIJSKO poročilo z dne 3. januarja 1943 21/19-22

Poročilo govori o razmerju do Italijanov, o vaških stražah, internirancih, bilanci mrtvih …

356 Slovenska zaveza 3/1-1

Faksimile naslovne strani 1. številke, 7. maja 1942.

357 Slovenska zaveza – njena misel in njena politika 3/8-14

Pogovor z mag. Borisom Mlakarjem o medvojni Slovenski zavezi.

358 Smolik, Marijan Tistim, ki bodo vstali – resurrecturis 18/86-87

Koncert v Cankarjevem domu 29. junija 1995. To je bil uvod v poveličanje in vstajenje zamolčanih.

359 Smolik, Marijan Anton Tepež, predsednik Slovenske dijaške zveze 20/25-30

Življenje in delo inž. Antona Tepeža, ubitega decembra 1944.

360 Smolik, MarijanŠtirideset let star drobec 22/83-86

Komentar k članku dr. Miha Kreka.

361 Smolik, Marijan Tamara Griesser-Pečar – France Dolinar, Rozmanov proces 23/79-81

Poročilo o knjigi, ki dokazuje neobjektivnost sodišča (avg. 1946), npr. uporabo ponarejenih dokumentov, vsebuje analizo različnih vrst kolaboracije in prikazuje škofove opredelitve pred vojno in med njo.

362 Smolik, Marijan Spomini vojvodinskega duhovnika 24/86-90

Spomini vojvodinskega duhovnika p. Vendelina Gruberja, po rodu Nemca, na povojna leta, ko je bil duhovnik v taboriščih in zapornik.

363 Smolik, Marijan Mirko Gogala, Usoda izseljencev, Buenos Aires 1996 26/95-98

Oznaka predavanj, zbranih v knjigi O Slovencih v Argentini, in razmislek o nekaterih vprašanjih: – dialog s komunisti, česar emigranti v Argentini niso mogli sprejeti; – teologija osvoboditve, reševanje bede v svetu s pomočjo marksističnega družboslovja; – pokoncilska vloga Cerkve v sedanjem svetu …

364 Smrtni kriki v tišini miru 4/2-3

Misli o medvojnih in povojnih pobojih, tudi mladoletnih amnestirancev. Sovraštvo do vere kot središčnega nosilca narodovega občestva.

365 Snoj, Jože Le to vem, da je Rog, le to slutim, da je Bog 29/62-62

Rog je za avtorja kazen za zgodovinsko, osebno zlorabljanje Boga. Junij 1990 je doživel kot čudež, kot dokaz božje pravičnosti.

366 Speetator Umor na Kobariškem 14/17-22

Umor Franca Sovdata iz Ladre pri Kobaridu; očeta šestih otrok.

367 Speetator Nemirne noči 16/78-79

Komu je bila napoti spominska plošča Francu Sovdatu.

368 Spominske plošče na ljubljanskih Žalah 15/11-15

priloga Abecedni seznam žrtev.

369 Sprava pred sedemsto leti 9/57-59

Vprašanje pomiritve v Padovi po smrti tirana Ezzelina da Romano v 13. stoletju. Spominja na stanje v postkomunističnih državah.

370 Spremna beseda uredništva 26/50-52

Komentar uredništva k članku o Janezu Tomincu. Ne glede na to, ali se je odločil prav, je to storil z najboljšim namenom. – Kdo je v resnici odgovoren za njegovo smrt, nasprotniki NOB ali partizani sami, pa je vprašanje, ki ostaja odprto.

371 Spremno besedilo Slovenskega spominskega odbora 16/40-40

Besedilo zahteva, da država obsodi revolucionarno nasilje po letu 1941.

372 Srebotnjak, Iva Listanje po slovenski enciklopediji 19/62-63

Kritičen pogled na Slovensko enciklopedijo, ki je podobna partizanskemu zborniku, mnogih pomembnih gesel pa ni.

373 Srebotnjak, Iva O nekonfesionalnem pouku religije in etike 20/44-45

Nekonfesionalen pouk o religijah je vprašljiv, kajti naša kultura je vezana na krščanstvo.

374 Srebotnjak, Iva Uči nas šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti 24/74-75

Razmišljanje o tem, zakaj je med nami toliko samomorov.

375 Srebotnjak, Iva Ob ponatisu prve knjige Enciklopedije Slovenije 27/57-58

Kritičen zapis ob ponatisu 1. zvezka Enciklopedije Slovenije, kije ostal nespremenjen (gesla o Titu, Kardelju), čeprav je urednik priznal, daje vsaj prve štiri zvezke Enciklopedije neusmiljeno povozil čas.

376 Sredi vsega 21/92-92

Avtobiografija Miha Žužka. Vabilo na naročilo knjige.

377 Stadler, Siegfried Človeško čisti ali politično močni 16/72-76

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Odgovor na vprašanje, kako so komunisti preživeli Buchemvald.

378 Stanovnik, Justin Preteklost : mera sedanjosti – temelj prihodnosti 1/3-7

Razmišljanje o komunizmu med 2. svetovno vojno in po njej ter o položaju ob ustanavljanju Nove Slovenske zaveze.

379 Stanovnik, Justin Doumeti Rog 2/6-12

Razmišljanje o tem, kako je sploh moglo priti do povojnih pobojev v Kočevskem Rogu.

380 Stanovnik, Justin Besedila medvojne Slovenske zaveze in njihov čas 3/2-4

Odlomki iz ohranjenih številk medvojne Slovenske zaveze iz leta 1942; nujnost medvojne in sodobne odločitve.

381 Stanovnik, Justin Slovenska politična realnost – videz in resnica 3/14-18

Izhod iz petdesetletne vladavine totalitarnega komunizma.

382 Stanovnik, Justin Kje so se končale njihove poti 4/8-10

Tudi amnestirani mladoletni domobranci se niso vsi vrnili domov.

383 Stanovnik, Justin Predvolilni čas 4/32-35

Skrb glede tega, ali bodo demokratične sile zmagale, ker nekdanjim oblastnikom ne bi smeli zaupati.

384 Stanovnik, Justin Ob petdesetletnici slovenskega protikomunističnega upora 5/5-6

Zakaj se je mlad fant v Šentjoštu nad Vrhniko odločil za pristop k vaški straži.

385 Stanovnik, Justin Slovenska državljanska vojna in njena vprašanja 5/36-42

Ocena člankov, ki jih je v Slovencu leta 1992 objavil Viktor Blažič.

386 Stanovnik, Justin Teharska nedelja 6/9-13

Usmrtitev treh mladoletnikov zaradi “tatvine”.

387 Stanovnik, Justin Zgodovina in politika 6/34-36

Današnja slovenska zgodovina in totalitarna politika.

388 Stanovnik, Justin Brezovica – veliki šmaren 1942 7/17-22

Uboj bratov Janka in Zdravka Novaka ter rešitev Vinka Severja.

389 Stanovnik, Justin Kočevski proces. Uvodno razmišljanje 7/28-30

Kočevski proces, prvi stalinistični proces pri nas.

390 Stanovnik, Justin Glas pesnika Balantiča 7/49-51

Balantič je bil krščanski in domobranski pesnik.

391 Stanovnik, Justin Spomenica Stare in Nove pravde 8/25-38

Spomenica skupine, imenovana Stara in Nova pravda, vodstvu OF in Nagodetov proces.

392 Stanovnik, Justin Prepričanje in strpnost 8/45-54

Razmišljanje o človekovem prepričanju in o njegovi strpnosti. Ali lahko v človeku obstaja oboje?

393 Stanovnik, Justin Rdeči cvetovi na belem prtu mladčevskega idealizma 9/13-20

Katoliška akcija na Brezovici tik pred vojno. Razlogi za poboj štirih članov Mravljetove družine.

394 Stanovnik, Justin Četrta zgodba – Dan po vdaji 10/51-56

Turjaške zgodbe. Vzdušje dan po padcu Turjaka in poboji, zlasti ranjencev.

395 Stanovnik, Justin Meč in čast – Izgubljeni boj Evelvtna Waugha 11/44-51

Pisatelj E. Waugh je že med vojno opozarjal na odnos Tita in partije do katoliške cerkve: njegovih opozoril Angleži niso upoštevali.

396 Stanovnik, Justin Meč in čast – Izgubljeni boj Guya Crouchbacka 12/42-49

Ocena knjige Brezpogojna vdaja s kritičnim pogledom na vlogo zavezniških (zlasti britanskih) misij pri partizanih.

397 Stanovnik, Justin Sprava kot vprašanje kulture 13/66-80

Revoluciji je teren že pred vojno pripravljala katoliška in liberalna levica. Razvoj naše države naj bi šel po naslednji poti: pravna država, demokratična država, socialna država. Kaj beseda kolaboracija v resnici pomeni?

398 Stanovnik, Justin Vas na meji 14/22-34

Vas Žvirče v Suhi krajini je bila obsojena dvakrat, med vojno in po njej. Usoda Pugljeve družine.

399 Stanovnik, Justin Iz kabineta boginje Klio (in pridruženih ustanov) 14/61-68

Kritične pripombe k anketi “Kaj seje zgodilo s slovensko zgodovino”, v Razgledih. V vprašanjih se čuti ideološka usedlina preteklosti.

400 Stanovnik, Justin Teharje 1994 14/72-75

Opis slovesnosti julija 1994.

401 Stanovnik, Justin Kamenčki za teharski mozaik 15/46-51

Pogovori s posameznimi udeleženci: zakaj so prišli na slovesnost.

402 Stanovnik, Justin Domet nekega opomina 16/67-68

Ob Kučanovem obisku na Poljskem; primerjava med Auschwitzem in Rogom.

403 Stanovnik, Justin Ljudje s Pustote 18/32-41

Opis življenja in dela na Pustoti (kmetiji v polhograjskih hribih). Usoden poseg vojne in revolucije ter odhod z doma maja 1945.

404 Stanovnik, Justin Govorica znamenj 18/45-49

Med znamenji modernega časa je izgnanstvo. Do njega je prišlo zaradi krizne situacije, ki jo je nujno treba razrešiti.

405 Stanovnik, Justin Trojni oznovski zločin v Trbovljah 19/35-46

Usoda Wolbangove družine iz Trbovelj po koncu vojne leta 1945. Trije njeni člani so bili aretirani in so izginili.

406 Stanovnik, Justin Ljubljana – Brandenburg 20/45-47

V nemški deželi Brandenburg in v Sloveniji uvajajo namesto (prostovoljnega) verouka nauk o verstvih. … Namen je isti: izpodriniti krščanstvo, njegov nauk in njegovo kulturo.

407 Stanovnik, Justin Ukaniti zgodovino 21/54-59

Besedilo Pobude, ki govori o eksistenčnih vprašanjih slovenskega naroda, je nepopolno. Med koncem 2. svetovne vojne in koncem 80-ih let je v njej prazen prostor. Državo smo dobili, ne znamo pa je upravljati. Na vprašanje, zakaj tako, v Pobudi ni odgovora.

408 Stanovnik, Justin Komunistična revolucija 21/69-80

Med revolucijami v zgodovini so razlike: komunistična je bila izstop iz civilizacije in celo napad nanjo. Odpravljen je bil demokratični parlament, odpravljena delitev oblasti, postala je permanentno stanje novega reda. Komunizem se umu ni odpovedal, ampak je z njim zgradil ideologijo.

409 Stanovnik, Justin Kaj je Nova Slovenska zaveza 21/82-84

Preživeli domobranci so bili “izbrani”, da ohranijo spomin zase in za ves narod. Vsi moramo spoznati, da smo odgovorni za svet.

410 Stanovnik, Justin Odločitev – Učiteljska zgodba iz leta 1945 23/44-55

Življenjska in delovna pot dveh učiteljic (Karoline Križaj in Ivanke Pucelj), ki maja 1945 nista hoteli podpisati prijavnice za sprejem v učiteljsko službo … in stajo zato izgubili.

411 Stanovnik, Justin Vztrajanje – še ena, povojna učiteljska zgodba 23/56-61

Težave in zaslišanja, ki jih je nekaj let (1951-1955) v Spodnjem Logu na Kočevskem prenašala učiteljica Tončka Grm zaradi svojega verskega prepričanja.

412 Stanovnik, Justin Temna orkestracija zla 24/55-66

Zlo so opisovali že umetniki (npr. Shakespeare v Macbethu). Kdo je bila mati zla pri nas spomladi leta 1945. Tito je bil tedaj več dni v Sloveniji. Verjetno seje tedaj odločala usoda vrnjenih domobrancev.

413 Stanovnik, Justin Po sledeh zločina 25/49-54

Razmišljanje o genocidu in politicidu ter poboju domobrancev. Konvencija ZN priznava genocid, politicida pa ne. Podobni primeri: masaker nad Armenci, holokavst, početje rdečih Kmerov. – Ostaja pa vprašanje, kako seje kaj takega moglo zgoditi. (Po Shakespearu: Dejanje brez imena.)

414 Stanovnik, Justin Samo molčati ne smemo 25/73-74

Ob vedno bolj vprašljivih zapisih o veri in Cerkvi v Delu bi bilo nevarno le eno: če bi molčali.

415 Stanovnik, Justin Biti na Rogu – molk in besede 26/71-72

Jedro vsakoletne spominske svečanosti v Kočevskem Rogu je maša, sicer pa je za dogajanje kljub molitvam, petju značilen molk, ki ljudi združuje. Biti skupaj je zlasti v Kočevskem Rogu nekaj posebnega.

416 Stanovnik, Justin Roške refleksije 26/73-74

Rog je krščanski kraj, ker je kraj trpljenja in poveličanja. Rog je kraj, kjer se kljub porazu utrjuje življenje. Rog je kraj usmiljenja do žrtev, pa tudi do “agentov Leviatana”.

417 Stanovnik, Justin Učitelj Vinko Guna 27/24-36

Življenjska pot učitelja Vinka Guna, katerega osnovna značajska poteza je bila, daje vse življenje ostal zvest samemu sebi, slovenstvu in veri. Zato je imel po letu 1945 mnogo težav, ker se ni hotel ukloniti zahtevi tedanje oblasti, naj vsaj v domačem kraju ne hodi k maši.

418 Stanovnik, Justin Teharski spomini 27/63-67

Utrinki z letošnje slovesnosti v Teharjah. – Lepo vreme, množica ljudi, skupno doživljanje, vse je prispevalo k spominskemu slavju.

419 Stanovnik, Justin Zlate črke na globokem temnem granitu 27/72-74

Misli ob blagoslovitvi ljubljanskih spominskih plošč in potek svečanosti.

420 Stanovnik, Justin Lepo je grdo in grdo je lepo 28/4-14

Odgovor na spis dr. Spomenke Hribar O odgovornosti Cerkve. Na spis je bilo malo pisnih odzivov, pač pa seje o njem mnogo govorilo. Avtor zavrača trditev, daje bil holokavst posledica krščanskega antisemitizma. Odgovarja na pripombe v zvezi s postavljanjem farnih spominskih plošč. – Trditev, da seje državljanski spopad začel že pred vojno in daje zanj sokriva Cerkev, je sporna, pripravljali so ga namreč komunisti. Avtorica govori o kulturnem in duhovnem nasilju Cerkve (nedeljska maša), čeprav je večina ljudi hodila v cerkev iz prepričanja Skratka, spis ni na nivoju, kot bi ga od avtorice pričakovali.

421 Stanovnik, Justin Kultura – družba – država 29/70-72

Vprašanje narodove kulture se kaže ob posebnih dogodkih (npr. rop na Trojanah ali afera z brezjansko Marijo), ko ljudje neprizadeto opazujejo ali pa tisti, ki bi morali spregovoriti, molčijo. To pa je v bistvu nekulturno.

422 Stanovnik, Justin O odgovornosti – zlasti o odgovornosti kristjana v politiki 29/74-81

Odgovorni smo sicer lahko komu drugemu, predvsem pa sebi in svoji vesti; odgovornost pa je povezana z zrelostjo in skrbjo. Posebej to čuti kristjan, kije državljan dveh svetov: cerkvenega in državnega. V prvem prevladuje ljubezen, v drugem politika. Kristjani oz. katoličani pri nas so se temu drugemu odpovedali v toliki meri, da postaja nevarno… – Kdor sprejme preteklost, sprejme tudi odgovornost za sedanjost, ima pa tudi zagotovljeno prihodnost.

423 Stanovnik, Justin Nagovor urednika Zaveze 29/85-89

NSZ ima tri cilje delovanja: – odgovornost za pokop mrtvih; – pogum, da to dostojno in človeško opravi; – odkrivanje zgodovine in njene resnice (NOB, revolucija, diktatura). Posledica revolucije in diktature je bil strah, ki še ni popolnoma izginil. Postkomunistična levica si hoče spet zagotoviti popolno oblast, pri tem pa ji niso najhujša ovira stranke slovenske pomladi, ampak Cerkev – odtod tudi napadi nanjo.

424 Stanovnik, Justin Roške refleksije 30/57-61

Razmišljanje o tem, zakaj ljudje prihajajo v Rog, kaj tam doživljajo in kakšni odhajajo.

425 Stanovnik, Justin Ian Mitchell – Koliko stane dobro ime 30/76-93

Pregled sodnega postopka, ki gaje sprožil lord Aldington (Toby Low) proti Nikolaju Tolstoju zaradi trditev v zvezi z vračanjem domobrancev in kozakov s Koroškega po 2. svetovni vojni. Avtor dokazuje, daje bilo sodišče pristransko (možnost uporabe arhivov, pričanja). Bo prišlo do obnove procesa?

426 Stanovnik, Justin Revolucija in izguba slovenskega kulturnega ravnotežja 30/94-97

Da katolištvo naši deželi ne daje več osnovnega tona, je jasno. Dejstvo pa je, daje do tega prišlo na nasilen način. – Komunizma ljudje dolgo niso spoznali kjub Katinu, Budimpešti 1956, Pragi 1968, kljub Novi Huti in Gdansku, kljub Solženicinu, Havlu, Sinjavskemu, do knjige Preteklost neke iluzije in do padca berlinskega zidu. Slovenski kmet in katoliški intelektualec sta se uprla že leta 1942 in plačala strašno ceno.

427 Sušnik, Peter Kočevski Rog in sedanjost 26/69-70

Tragedija, kije ob koncu 2. svetovne vojne zadela Slovence, je še vedno živa in boleča in to kljub ukazanemu molku in strahu, ki jo je spremljal desetletja. Tranzicija gospodarstva bo razmeroma enostavna, če jo primerjamo s tranzicijo duha in miselnosti. – Junija vsako leto praznujemo dan slovesnosti v Kočevskem Rogu in dan samostojnosti.

428 Simnovec, Ančka Komunistični zločin na kresno noč 1942 23/23-28

Na videz dokaj neurejen zapis preproste ženske o dogajanju v Dravljah in okolici približno od junija 1942 naprej, ko so ji odpeljali in ubili moža.

429 Šivic, Srečko Zadnji vlak 19/47-51

Spomini domobranca na umik v Avstrijo preko Celja in Maribora in nato v Italijo. Bila je prava odisejada, polna preizkušenj in naključij.

430 Škof Gregorij Rozman in njegova pravda 22/37-3

8 Sodišče avgusta 1946 škofu Rozmanu ni dokazalo nobenega konkretnega kaznivega dejanja. Obsojen je bil zaradi svojega protirevolucionarnega stališča.

431 Škof S., Zdenka Nikolaj Jeločnik – domobranec, Ljubljana 1919 – Buenos Aires 1993 11/65-69

Spomini, srečanja in odhod skozi exit v Luč. Opis zadnjih treh let življenja in dela domobranca Nikolaja Jeločnika.

432 Škof S., Z.(denka) Izgubiti domovino 13/28-30

Konec vojne, odhod v Kanado, razpetost med staro in novo domovino.

433 Škof S,,Z.(denka) V domovini 13/62-63

Obisk v stari domovini. Vprašanje lastnega (zaplenjenega) stanovanja. Sodišče zavlačuje razpravo in izpraznitev stanovanja.

434 Štefanič, Bogomir , mL Združeni z roškimi mučenci 22/88-90

Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu ob 6. obletnici prve. Kočevski Rog je kraj sprave, hotenja po miru in slogi v našem narodu.

435 Štefanie, Bogomir , mL Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu 26/63-65

Tudi za letošnje slovesnosti v Kočevskem Rogu velja, daje treba ohraniti resnico in jo izročiti našim otrokom.

436 Štrbenk, Stane Ali mora ustava razdvajati 4/42-42

Kateri členi ustave Slovence razdvajajo.

437 Štrbenk, Stane Društvena obvestila 4/43-44

Organiziranje območnih enot. Socialni sklad. Članarina. Občni zbor.

438 Štrbenk, Stane Slovenski izseljenci med nami 6/51-52

Sprejem izseljencev. Nekateri so prišli v domovino po 47 letih. Obiskali so tudi Kočevski Rog.

439 Štrbenk, Stane Kočevski proces sodba ali zločin 7/33-36

Kočevski proces je bil ena najbolj krvavih oblik revolucije.

440 Štrbenk, Stane Iz tajništva 7/55-56

Volilni občni zbor. Včlanjevanje. Priloga za člane “Mi med seboj”.

441 Štrbenk, Stane Nasprotniki konca državljanske vojne 12/73-77

Udeleženci medvojnega protikomunističnega upora se v samostojni Sloveniji ne čutijo enakopravni kljub ustavi, ki zagotavlja vsem državljanom enake pravice.

442 Štrbenk, Stane Spominske plošče na Žalah – zgodovina, priznanja in zahvale 27/77-78

Poročilo o zbiranju imen, o izbiri lokacije, natečaju za izvedbo, stroških. Zahvala vsem, ki so sodelovali pri postavitvi in prispevali k realizaciji.

443 Štrbenk, Stane In vendar stojijo 28/88-92

Tajnik NSZ o postopku za postavitev ljubljanskih spominskih plošč (ugotavljanje žrtev, lokacija, arhitektura, upravna soglasja, stroški).

444 Štrbenk, Stane Predlog zakona o vojnih grobiščih 29/72-74

Predlog zakona o vojnih grobiščih je za NSZ nesprejemljiv, ker postavlja domobranska (protikomunistična) grobišča v neenakopraven položaj glede na partizanska, zlasti v označevanju (partizani so “padli za domovino” : domobranci so “umrli kot žrtev vojne”). Poleg tega zakon ne velja za pobite med vojno. Tako niti mrtvi niso enakopravni.

445 Štrbenk, Stane Poročilo tajnika NSZ 29/83-85

Politična situacija je preprečila, da bi NSZ opravila vse naloge, izbrane za leto 1997. Zato je v prihodnji čas prestavila naslednje: – poziv državnemu zboru, da sprejme ukrepe za dokončanje državljanske vojne; – ustavni spor zaradi treh vojnih zakonov; – pobudo za spremembo in dopolnitev zakona o popravi krivic. Uspelo pa je naslednje: – postavitev ljubljanskih spominskih plošč; – deloma postavitev spominskih plošč drugod; – izhajanje glasila Zaveza; – slovesnosti v Kočevskem Rogu, v Teharjah, na Orlovem vrhu. NSZ edina ohranja tradicijo protikomunističnega odpora.

446 Šuštar, Alojzij Homilija pri posvetitveni maši 27/74-75

Govor nadškofa dr. Šuštarja ob blagoslovitvi ljubljanskih spominskih plošč. Glavne misli: – pobitih se bomo spominjali v veri, da so našli večno življenje pri Bogu; – spominjali se bomo tistih, ki so zagrešili ta nasilna dejanja; – naša krščanska dolžnost je, da odpuščamo in prosimo odpuščanja.

447 Šuštar, Matevž Upor zaradi upora 21/22-27

Decembrski upor na Dovjem in v Mojstrani leta 1941 je bil nepremišljeno, prezgodnje dejanje s hudimi posledicami.

448 Švigelj, Tone Sem Drago Legiša … 3/19-22

Zapis Tine Velikonja. Beg iz Teharij in rešitev v Italijo.

449 Tisehner, Jožef Upanje 20/34-34

Upanje je tesno povezano z resnico o svetu, o ljudeh in z odločitvijo za nadaljevanje zgodovine.

450 Tozon, Mojmir in Velikonja, Tine Zgodba neke slovenske vasi 19/21-28

Dražgoše so postale mit. Resnica pa je drugačna: vas je bila izbrana za postojanko ne glede na žrtve in trpljenje ljudstva.

451 Trobee, Cilka Iz Potrebuježevega grabna 21/28-33

Resnične medvojne in povojne zgodbe iz polhograjskih hribov (rekvizicije, teroriziranje, govorice o pobojih).

452 Tršar, Marjan Jože Beranek 10/77-80

Zapis ob 80-letnici rojstva.

453 Tršar, Marjan Jože Osana – spominski utrinek 27/48-51

Zapis v spomin v ZDA umrlemu glasbeniku Jožetu Osani z nekaj utrinki iz študentskih let. u

454 Učiteljica, ki ne more biti vzgojiteljica naše mladine 27/37-37

Ponatis iz Slovenkega poročevalca spomladi 1947. Primer političnega obravnavanja učiteljstva v povojnih letih.

455 Urbane, Peter Nepozabni Rog 6/37-37

Svečanost v Rogu 5. julija 1992.

456 Urbane, Peter Kratek historiat slovenske politične emigracije 10/72-77

Slovenska politična emigracija, dejavnost in pogoji za resnično spravo.

457 Urbane, Peter Medvojna Slovenija – ovaduštvo 10/80-80

Ovaduštvo partije med vojno.

458 Urbane, dr. Peter Dvoje pisem – prijava in poziv 10/81-81

Prijava kaznivega dejanja (razdejanje grobov) in poziv k popravi te krivice.

459 Urbane, Peter Evropska odporniška gibanja v letih 1939-1945 12/63-68

Odpor proti okupatorjem na Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Franciji, Belgiji, Nizozemski, na Danskem, Norveškem, v Italiji, Avstriji, Grčiji; ocena in smisel tega odpora.

460 Urbane, Peter Kolaboracija s stališča mednarodnih pogodb in prakse 14/80-85

Sodelovanje predvojnih politikov, vaških straž in domobrancev z okupatorji je bilo na Slovenskem v mejah legalnega.

461 Uredniški pripis 11/76-76

Pripis uredništva na pripombe ge. Druškovič, hčerke prof. Bitenca.

462 Uslar, Pietri Arturo Obsceni svet 21/42-44

Prevedel Branko Rebozov. XX. stoletje je polno tragičnih sprememb. Človek je veljal za vzgojljivo bitje, zdaj mu vladajo brezumni nagoni. Razstrelitev zgradbe v Oklahoma Cityju, plin v tokijski podzemni železnici, vojna na Bližnjem vzhodu, v Bosni. V

463 Vaška straža v Škocjanu 13/31-31

Razrešitev imen s fotografije v Zavezi štev. 10, str. 52 (prof. Jože Gorjup).

464 Velikonja, Jože Umik 28/38-40

Spomini na umik primorskih domobrancev ob koncu vojne preko Soče v Italijo skupaj s srbskimi prostovoljci in četniki, posebna skupina pa so bili še slovenski četniki. Nekaj domobrancev (Ilirska Bistrica, Postojna) pa je ostalo.

465 Velikonja, Meta Petdesetletnica 17/42-48

Avtorica piše o obsodbi in smrti svojega očeta pisatelja Narteja Velikonja ter o svoji družini od maja do avgusta 1945

466 Velikonja, Narte Torej, kako je s tisto zlato svobodo narodu?

29/predz. stran plat. Eden od nagovorov, ki jih je pisatelj imel leta 1943 in 1944 po radiu in so bili nato ponatisnjeni v brošuri Malikovanje zločina.

467 Velikonja, Tine Tako se je začelo 1/8-9

Akcije partizanov na Vidovski planoti v aprilu 1942 in začetek protikomunističnega odpora.

468 Velikonja, Tine Kaj se je dogajalo v Rogu junija 1945 2/2-6

Poboji v Kočevskem Rogu junija 1945.

469 Velikonja, Tine Nagovor ob izvolitvi 2/26-28

Lažje nesmrtna duša komunizma. Naša naloga bo, da svet ponovno postavimo na noge. Trdni kriteriji o vrednotah in pojmih.

470 Velikonja, Tine Božič pri najstarejši Slovenki 4/43-43

Marija Jančarje stara 105 let. Doma je bila v Cešnjicah pri Zagradcu. Oba sinova sta bila domobranca, vrnjena iz Vetrinja in sta pogrešana.

471 Velikonja, Tine in Hočevar, Franc Kar nam je padlo v roke, smo pospravili 4/3-5

Poboj skupine mož in fantov (nekaterih mladoletnih) v vasi Podgora pri Dobrepolju junija 1945.

472 Velikonja, Tine in Bartol, Ivan Vedeli smo, kdo stoji za njimi 5/20-23

Spopad v Loškem potoku spomladi 1942.

473 Velikonja, Tine Zlagana umetnost 6/26-29

Problematični literarni opisi medvojnih in povojnih dogodkov.

474 Velikonja, Tine Ni nas izučilo 7/10-12

Neuspeh vaške straže na Ajdovcu pozimi 1942; sposobnost kristjanov v vojnih razmerah.

475 Velikonja, Tine Človek za vse čase 8/18-22

Umor Iva Brica in njegovih sorodnikov junija in septembra 1943.

476 Velikonja, Tine in Kralj, Ivan Javorovica: Kaj se je tam v resnici zgodilo 9/41-47

Ugotavljanje razlike med vojaško in politično organiziranostjo slov. domobranstva, zlasti ob koncu vojne. – Resnica o Javorovici glede na trditve partizanov o izživljanju domobrancev nad mrtvimi nasprotniki.

477 Velikonja, Tine Tretja zgodba – Grad je nepremagljiv 10/47-51

Po Alojzu Strletu. Obramba in padec Turjaka, verjetno zaradi izdaje.

478 Velikonja, Tine Enciklopedija Slovenije – hitro pokvarljivo blago 10/66-68

Kritika Enciklopedije Slovenije zaradi očitne navezave na totalitarni režim.

479 Velikonja, Tine Sv. Ana – 25- julij 1993 10/82-83

Spominska slovesnost na Teharjah pri Sv. Ani.

480 Velikonja, Tine Hrovača 11/73-75

Spominska slovesnost na Hrovači, njene dobre in slabe strani.

481 Velikonja, Tine Šle so s svojimi skozi Teharje 12/17-29

Približno polovica žensk, ki so spremljale može, brate v Teharje, je izginilo.

482 Velikonja, Tine Vse poti peljejo čez Ljubelj 13/32-43

Vrsta udeležencev, med njimi avtor, se spominja umika na Koroško.

483 Velikonja, Tine Umor bana Marka Natlačena 14/45-52

Dr. Marko Natlačen je bil odličen uradnik, a prezaupljiv politik. Razlogi za uboj in njegove posledice.

484 Velikonja, Tine Zapozneli takti revolucije – Št. Vid nad Ljubljano15/23-33

Dr. France Vrevc, Frenk Erjavec, dr. Jože Duhovnik, Aleš Koman, Cilka Kregar govorijo o svojih očetih, bratih, znancih, izginulih med vojno in po njej.

485 Velikonja, Tine V ognju groze plapolam 15/34-46

Padec domobranske postojanke v Grahovem in smrt pesnika Balantiča.

486 Velikonja, Tine Crngrob 15/69-69

Slovenci bomo opozorili svet nase s skrbjo za svojo kulturno dediščino.

487 Velikonja, Tine Anatomija nekega zločina 16/18-31

Vloga Cerkve in duhovščine na Primorskem pod fašizmom. Partizansko vodstvo je prišlo z barvo na dan po kapitukaciji Italije. Začeli so se poboji, med drugim štirih članov Brecljeve družine iz Žapuž.

488 Velikonja, Tine Poljanska vojna kronika 17/18-26

Kronika Poljan in okolice, ki jo je v letih od 1941 do 1943 (do svoje smrti) pisal kmet Polde Krmelj iz Smoldna.

489 Velikonja, Tine Vse poti vodijo čez Ljubelj 17/29-42

Spomini in pripovedi o umiku slovenskih domobrancev čez Ljubelj.

490 Velikonja, Tine Domobranski upor 18/20-31

Nastanka in pomena slovenskega domobranstva ni mogoče razumeti brez vaških straž. Nemci so se zavedali možnosti, da se bodo domobranci ob koncu vojne obrnili proti njim – zato aretacije domobranskih oficirjev od decembra 1944 naprej.

491 Velikonja. Tine in Tozon, Mojmir Zgodba neke slovenske vasi 19/21-28

Dražgoše so postale mit. Resnica pa je drugačna: vas je bila izbrana za postojanko ne glede na žrtve in trpljenje ljudstva.

492 Velikonja, Tine Zarja miru in mrak božičnega procesa 19/68-81

Vrnitev skupine slovenskih domobranskih oficirjev iz Dachaua in božični proces leta 1945 v Ljubljani.

493 Velikonja, Tine Vseh mojih pet bratov 20/18-24

Škuljeva družina (po domače pri Kovaču) iz Adamovega pri Velikih Laščah je po vojni izgubila pet bratov. O svoji družini pripoveduje najmlajši, Janez.

494 Velikonja, Tine Naše naloge 21/80-82

Pričati o določenem času, prirejati slovesnosti, še naprej postavljati farne plošče, izdajati Zavezo, okrepiti zveze s podobnimi organizacijami po svetu.

495 Velikonja, Tine General Leon Rupnik 22/68-71

General Rupnik, njegova vloga med vojno in politične napake.

496 Velikonja, Tine Strelišče na Dolenjski cesti 22/71-73

Strelišče na Dolenjski cesti v Ljubljani in ustrelitev gen. Rupnika septembra 1946 po pripovedi dveh slučajnih skritih prič.

497 Velikonja, Tine Stane Okoliš: Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem 22/79-82

Beseda o knjigi, ki govori o medvojnih in povojnih žrtvah na obeh straneh v občini Cerknica. Večina vojakov na protikomunistični strani ni padla v boju, ampak je bila pobita po vojni.

498 Velikonja, Tine Slovenska protikomunistična vojska in zavezniški letalci 24/28-34

Slovenski domobranci so pomagali zavezniškim letalcem, ki so morali zasilno pristati. Vloga četnikov je bila pri tem včasih sumljiva.

499 Velikonja, Tine Muzej voščenih lutk v Cekinovem gradu 24/75-78

Kritičen zapis o razstavi v Muzeju novejše zgodovine. Na njej ni besede o revoluciji, o medvojnih pobojih in požigih, ki so jih zagrešili tudi partizani, o Teharjah in Kočevskem Rogu.

500 Velikonja, Tine Bitka, dolga kot življenje 25/23-40

Umik domobrancev na Koroško maja 1945, napad na dravske mostove pri Borovljah, skupaj pokopani partizani in domobranci.

501 Velikonja, Tine Zgodovinska resnica Silva Grgiča 25/85-96

Pripombe h knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev. Avtor s pomočjo živih prič in pisnih dokumentov ugotavlja, daje v njej marsikaj napačno povedano ali interpretirano. – Očitno je, daje nasilnih dejanj, ki so jih zagrešili domobranci, mnogo manj kot tistih, ki so jih zagrešili partizani.

502 Velikonja, Tine Kaj ima 27. april opraviti z velikim šmarnom 26/57-61

Nekaj kritičnih pripomb o naši ustavi (vprašanje splava) in o debati v državnem zboru o praznovanju 27. aprila (ustanovitev OF, prvotno Protiimperialistične fronte). Smo kot protiutež prazniku OF dobili veliki šmaren?

503 Velikonja, Tine Laž ali resnica? 27/58-63

Časopis za zgodovino in narodopisje (št. 2,287-295) je kot zgodovinsko dejstvo objavil pripoved Marije Mežan, por. Anželj, da so pri tragičnih dogodkih v Knežji vasi oktobra in novembra 1943 (nemška ofenziva) sodelovali domači legionarji. Njena pripoved je dvomljiva, zanika jo več prič.

504 Velikonja, Tine Teharje – korak pred večnostjo 27/70-72

Domobranci so bili edini, ki so se uprli komunizmu, ko ga je častil ves svet. – Ob slovenski pomladi je bilo pričakovati, da se bo narod osvobodil in zaživel v resnični demokraciji, a izkušnje so slabe. -Iz teharskega taborišča moramo odhajati politično in moralno trdni.

505 Velikonja, Tine Grob v črnem gozdu 28/28-35

Partizani so januarja 1944 pobili sestri Marijo in Katarino Čuk ter njuno prijateljico Frančiško Ozbič iz kraja Lome nad Črnim Vrhom. Vse tri so bile vaške proletarke in razlogov za to dejanje ni mogoče najti.

506 Velikonja, Tine Smrt kraljevega adjutanta 29/34-45

Opis življenjske poti Antona Kokalja, med drugim kraljevega adjutanta v Beogradu, na koncu pa poveljnika primorskih domobrancev. Tem sta tudi po njegovi zaslugi uspeli dve stvari: izognili so se prisegi in se pravočasno umaknili preko Soče. Svoje življenje je menda končal v neki jami v Trnovskem gozdu. – Leta 1949 je izginil tudi sin Toni.

507 Velikonja, Tine Za izginulimi domobranci 29/62-66

Opis, kako je avtor leta 1987 iskal po Kočevskem Rogu brezno, v katerem so končali svojo pot slovenski domobranci. Iskanje je bilo takrat brezuspešno, vendar je čutil, da hodi po sveti zemlji.

508 Velikonja, Tine Govor predsednika NSZ 29/81-83

Najpomembnejše misli: – o resnici ni mogoče odločati s preglasovanjem; – sedanji medijski napadi na Cerkev so hujši kot v času totalitarizma; – pismo predsednika države, naj bi se ogibali prepirov, se očitno nanaša le na protikomunistično stran; – pri glasovanju o lustraciji je bila kompletna SLS proti; – da družba ozdravi, mora spoznati, kaj seje zgodilo, popraviti krivice in kaznovati krivce.

509 Velikonja Tine Moja najljubša pot je za Muo v Čedad 30/24-33

Prebivalci breginjskega kota ob koncu vojne in po njej partizanom niso bili naklonjeni in mnogi so emigrirali. Vzroki niso jasni, med njimi pa je gotovo poboj Lovrenčičeve družine septembra 1944.

510 Vetrinj – postaja pred večnostjo 13/26-28

Domobranci so bili leta 1945 vrnjeni v dvojno smrt. Celo redkih preživelih domovina po skoraj 50 letih ni vedno prijazno sprejela.

511 Virant, Irena Sledovi starega sistema 7/48-49

Bivši partijski direktorji postajajo lastniki, podjetja propadajo, nova pa nastajajo v tujini.

512 Vovko, Andrej Do Evrope in nazaj 5/45-46

Razmišljanje o tem, da se po padcu Demosove vlade od Evrope odmikamo, ne pa da vstopamo vanjo.

513 Vovko, dr. Andrej Dr. Jera Vodušek-Starič: Prevzem oblasti 1944-1946 8/56-57

Ocena. Ne gre ne za “partizansko”, ne za “domobransko” zgodovinarko.

514 Vovko, Andrej Resnično ministrstvo laži 15/58-59

Odlomki iz knjige, ki govori o sodelovanju sovjetske tajne službe z gestapom (npr. ob požigu Reichstaga itd.).

515 Vovko, Andrej Triumf dvomljive zmage 17/70-72

Proslave po Evropi (London, Pariz, celo Moskva, Hrvaška) potekajo v duhu sprave, pri nas pa še vedno traja ideološka diskriminacija.

516 Vrbinc, Franee Šola za življenje 23/87-88

V begunskem taborišču v Peggezu pri Lienzu je po vojni delovala slovenska gimnazija pod vodstvom ravnatelja Marka Bajuka. Po maturi leta 1947 so se nekateri odpravili na univerzo v Gradec. V taborišču, kjer so živeli, so doživljali pravo “združeno Evropo”.

517 Vrečar, Stanislav Nekdanji graški študenti 23/88-89

Življenje v taborišču, kjer so bivali študentje mnogih narodov in kultur, je dalo vsem trdno osnovo za nadaljnje delo.

518 Vuga, Davorin Lado Ambrožič-Novljan: Pol stoletja pozneje 8/54-55

Misli o knjigi, kije pisana črno-belo in priznava le eno resnico.

519 Vuga, Davorin V Enciklopediji Slovenije pa o “NOB” vse po starem 12/55-57

O medvojnem protikomunističnem uporu v Enciklopediji Slovenije skoraj ni besede.

520 Vuga, Davorin Ob izidu knjige Ivana Korošca: Teharje – krvave arene 14/56-57

Knjiga ni samo osebni dokument časa, ampak tudi dokument zgodovinske vrednosti.

521 Vuga, Davorin Šolanje za zmago 15/60-62

Kritičen pogled na knjigo o partizanskem vojaškem šolstvu, tudi o šolanju članov Ozne, polit-komisarjev …

522 Vuk, Janez Demokratični blok danes in jutri 15/84-91

Sestop z oblasti je bila le taktična partijska poteza. Kritičen pogled na novo nastale stranke, zlasti na SKD po razpadu Demosa.

523 Winters, P. Pričevanje o resnici 11/63-65

Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Poboj v Katinskem gozdu.

524 Zadravee, Jože Zemlja, vzemi lobanje, nam pusti spomin 16/71-72

Ob drugi izdaji knjige Palme mučeništva: slovenska Cerkev bi zaslužila naziv “Cerkev mučencev”.

525 Zadravee, Jože V kamen vklesani jok 18/85-86

Zapis o knjigi Farne spominske plošče.

526 Zajee, Milan Brezno 21/33-36

Opis lastnega doživljanja: pot iz Ljubljane v Kočevje prve dni junija 1945, nato do brezna, rešitev iz njega, skrivanje in prihod v Gorico v začetku aprila 1946.

527 Zakon o popravi krivic – iz državnozborske debate 16/1-9

Govorijo: dr. Franc Zagožen, dr. Jože Pučnik, Lojze Peterle, Marijan Poljšak.

528 Zdešar, Janez Razmišljanje o nekaterih ključnih dogajanjih v letih 1941-1945 na Slovenskem 20/56-64

Vaške straže in domobranstvo se zaradi samoobrambe ne morejo šteti za kolaboracijo. Ključna dogajanja v letih 1941-1945.

529 Zemljevid 25/38-38

Področje bojev za dravski most maja 1945.

530 Zgodovinski časopis 19/96-96

Vabilo na povečanje števila naročnikov.

531 Zveza zgodovinskih društev Slovenije 21/92-92

Vabilo na naročilo zbornika Slovenija v letu 1945.

532 Žajdela, Ivo Izginotje Antonije Premrov 4/11-13

Uboj Antonije Premrov januarja 1949.

533 Žajdela, Ivo Kdaj se nam vremena zjasnijo 16/65-67

Politični položaj je tak, daje ostal zaupanja vreden le Janez Janša.

534 Žajdela, Ivo Odločilen je bil začetek 27/85-88

Odgovor na nekatere izjave V. Blažiča v zvezi z domobransko prisego, komunističnim terorjem v letih 1941 in 1942, v zvezi z vlogo partije med vojno, predvsem pa primerjava med Blažičevimi besedami o pobojih med vojno in po njej in med besedami, s katerimi mnogo ostreje obsoja posamezne primere ravnanja protikomunističnih milic. Nesprejemljiva je tudi misel, da so bili v dobi sovjetizacije preganjani mnogi slovenski komunisti.

535 Žitnik, Zvone Dnevnik 28/40-45

Zapisi iz dnevnika kulturnega referenta slovenskih domobrancev v Ajdovščini. Govori o dogajanju ob koncu aprila in v začetku maja 1945, o umiku proti Italiji, kjer so jih Angleži sprejemali bolj prijazno kot na Koroškem.

O avtorju

Avtor Urednik