Lambert Ehrlich se je rodil leta 1878 v Žabnicah pod Svetimi Višarjami v Kanalski dolini. V gimnazijo je hodil v Celovcu, teologijo je študiral v Rimu in Innsbrucku, kjer je tudi doktoriral. Posvečen je bil leta 1903. Kot izvedenec za razmere na Koroškem je bil leta 1919 imenovan za člana Jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. V letih 1920 in 1921 se je v Parizu in Oxfordu izpopolnjeval iz etnologije in primerjalne religiologije. Slednjo je od leta 1922 dalje tudi predaval na ljubljanski Teološki fakulteti. Napisal je tudi več etnoloških in teoloških razprav. Kot izjemno izobražen in politično bistroviden človek je bil idejni vodja študentskega kluba Straža, člani katerega so med drugim tudi energično svarili pred nevarnostjo komunističnih idej.
Po okupaciji je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade. Komunisti so kmalu začeli izvajati teroristične akcije v Ljubljani in na podeželju, zato je Lambert Ehrlich aprila 1942 italijanski okupacijski oblasti izročil spomenico, v kateri jo je kritiziral zaradi njenega nasilja in zaradi neučinkovitosti pri zaščiti civilnega prebivalstva pred terorjem, ki ga je izvajala OF. Italijanom je predlagal ustanovitev slovenskih policijskih enot, ki bi se borile proti komunističnemu nasilju.
V začetku leta 1946 so morali nemški ujetniki na Žalah izkopati posmrtne ostanke žrtev vosovskih atentatov Ehrlicha, Natlačena, Župca in Kiklja. Ostanke trupel so naložili na tovornjak, jih odpeljali proti Postojni in jih tam vrgli v neznano brezno.
Lambert Ehrlich je bil umorjen na Streliški ulici ob osmih zjutraj, ko se je vračal na teološko fakulteto od maše v Cirilovem domu v poznejši Ljudski kuhinji. Hkrati z njim je bil umorjen tudi študent Viktor Rojic, ki so ga morilci zamenjali za Cirila Žebota, ki je običajno spremljal Ehrlicha. Streljala sta vosovca Franc Stadler – Pepe in Kamilo Kratochwill – Mile. Pri zločinu so sodelovali še vosovci Sabina Mavsar – Breda, Lidija Dermastja – Liza, Džuro Frelich – Džordže, Jurij (morda Gläsenerr), Drago Pauk – Peter in Andrej Dolenc – Koki.
(prim. Damjan Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani. str. 138–140; Cvetka Hanuna, Mesto na Gori, v: Zaveza št. 80)