Zaveza št. 14 – Rog 1994 (Pavel Kogej)


§

V nedeljo, 26. junija, smo se letos že petič zbrali v Kočevskem Rogu, da smo obhajali
vsenarodni spomin na slovenske domobrance, nad katerimi je novo nastala partijska
država v junijskih dneh leta petinštiridesetega zagrešila zločin množičnega umora.
Obisk slovenskih »romarjev« je bil enak kot vsa štiri leta, odkar se zbiramo na morišču
pod Krenom, slovenska televizija pa je število letošnjih udeležencev več kot razpolovila.
Kasneje so na več protestov obljubili, da bodo poročilo popravili, to pa, kot vem,
se ni zgodilo. Nekateri prav želijo, da bi se množičnost obiska iz leta v leto manjšala.
Zato naj bo bodoča kapela čim manjša. Prepričan pa sem, da bo z Rogom tako kot s slovenskimi
Brezjami. Saj je vendar Rog v naši domovini najbolj svet kraj, kjer leže v breznih
slovenski mucenci.

Kot vsako leto je sveto daritev s številnimi somaševalci opravil nadškof in metropolit
gospod Alojzij Šuštar. V svojem mašnem nagovoru je razgrnil krščanske razsežnosti
in moralno sporočilo te velike smrti.

Po maši se je razvil še kulturni del slovesnosti. Govore in recitacije je povezoval
s čudovito ubranostjo zbor Rafko Fabiani pod vodstvom Toneta Šinkovca. Enkratno je
bilo doživetje ob poslušanju Polifonega korala pesnika Tineta Debeljaka (iz Črne maše),
ki jo je po stari poljski vojaški pesmi notificiral Jože Trošt, pel pa zbor ob spremljavi
tria rogistov in solo vložkov Roka Lapa.

Maša za pobitimi domobranci – Nadškof in metropolit dr. Alojzij
                        Šuštar..Foto Družina

Figure 31. Maša za pobitimi domobranci – Nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar..Foto
Družina

V program so bili vpleteni trije govori oziroma pripovedi. Prvo, v srce segajočo pripoved
o tem, kako so otroci doživljali vesti o pobitih očetih na Rogu, je izpovedala gospa
Marija Stavanja. Toliko solz med poslušajočo množico še nisem videl. Drugo je bilo
sporočilo pomorjenim na Rogu iz jame rešenega domobranca Franceta Ko[Stran 071]zine. Takole je zaključil: »Dragi mrtvi soborci! So noči, ko mi ne daste spati. Moral
sem priti sem in tu pred vami, kot priča in očividec, povedati o vas vso resnico.
Prišel sem, da se vam poklonim in počastim spomin na vas tukaj, ki niste bili [Stran 072]deležni moje sreče. Preden odidem, moram na tem istem mestu, kot pred devetinštiridesetimi
leti, vrniti klic v slovo Mihi Benčini, Mojškrnemu iz Vinic, naše bližnje vasi. Bila
sva si prijatelja. Tudi na poti k breznu sva bila zvezana skupaj. Ko sem prvi od naju
odhajal na zadnjo pot, mi je zaklicali »Na svidenje nad zvezdami!« Tedaj mu tega krika
nisem mogel vrniti. Vračam mu ga danes na ves glas: »Na svidenje nad zvezdami, dragi
Miha!«

Med mašo

Figure 32. Med mašo Foto Družina

Tretji govor je imel tajnik NSZ, dipl. pravnik Stane Štrbenk. Iz govora naj navedem
le dva pomembna poudarka:

»Pobijali jih niso zato, ker bi hoteli ubiti telo. Pobili so jih zaradi nečesa drugega.
Ubili so jih, ker so hoteli ubiti tisto, kar so ti ljudje nosili v sebi, to je svobodo
misli, svobodo duha, svobodo ideje, vero v Boga. Pobili so jih zato, ker so v sebi
nosili vse, kar je bilo slovensko, krščansko in svobodnjaško. Če hočeš ubiti idejo,
moraš ubiti človeka.« Druga, pomembna ugotovitev pa je: »Pred petimi leti je bila
tu, na prvi spominski slovesnosti, obojestransko ponujena roka sprave. S strani uradne
države je bila izražena tudi dobra volja za popravo krivic in želja za vseslovensko
spravo med živimi in mrtvimi. Izražena je bila tudi obljuba, da bo država uredila
območja morišč tu v Kočevskem Rogu s centralnim spominskim objektom in enako tudi
na območju taborišča Teharje. Danes lahko z obžalovanjem ugotovimo, da od vsega tega
ni bilo nič. Država Slovenija kot pravna naslednica države, ki je državni zločin storila,
še do danes ni priznala in obžalovala tega zločina; zlasti pa še ni storila ničesar,
kar bi ustvarilo razmere za resnično spravo. Nasprotno, vsa dosedanja prizadevanja,
da bi se zadeve iz državljanske vojne že vendarle enkrat uredile na temeljih resnice
in pravice, kategorično zavrača. Pri sprejemanju zakonov o vojnih veteranih, vojnih
invalidih, popravi krivic in o žrtvah vojnega nasilja v nasprotju z novo ustavo še
vedno postavlja branilce pred revolucionarnim nasiljem zunaj zakona. Veljali naj bi
za vse, razen za borce proti komunizmu. Če bosta vlada in parlament vztrajala pri
takih odločitvah, bomo to razumeli kot zavestno zavrnitev ponujene roke sprave in
nadaljevanje, ne več ideološke, pač pa moralne konfrontacije.«

Slovesnost na Rogu je zaključil zbor z domobransko himno Moja domovina in z državni
himno Zdravljica.

Date: 2011