Žalna slovesnost v Škofji Loki

skofjaloka2016

Ob bližajočem se Dnevu spomina na mrtve je bila v petek, dne 28. oktobra 2016 ob 16.00 uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki žalna slovesnost v spomin žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem. Slovesnosti so se udeležili med drugim podžupan občine Škofja Loka mag. Robert Strah, predstavniki veleposlaništva Republike Hrvaške v Sloveniji, gospod Petar Antunović iz Zveze hrvaških društev Slovenije, nekdanji vodja oddelka za vojna grobišča na Ministrstvu za delo, družino,  socialne zadeve in enake možnosti mag. Marko Štrovs, predsednik komisije za odkrivanje in evidentiranje grobišč medvojnih in povojnih pobojev na območju Škofje Loke ter občinski svetnik dr. David Jezeršek in nekdanji predsednik omenjene komisije gospod Vincencij Demšar.
Slovesnost je povezovala Monika Tavčar s prepletom misli in poezije Franceta Balantiča in Alojzija Grozdeta. Najprej pa nas je pozdravila z besedami: »Tudi letos smo se zbrali zaradi spoštovanja do mrtvih in pravice do groba za vsakega človeka. Zato vas v imenu Nove slovenske zaveze pozdravljam na tej žalni slovesnosti. Kulturni program sta sooblikovala še Škofjeloški oktet pod umetniškim vodstvom Andreja Žagarja in Mestni pihalni orkester Škofja Loka z dirigentom Romanom Grabnerjem

Mrtvim v spomin in živim v opomin bi moral nekaj svojih misli izreči duhovni vodja Nove slovenske zaveze prof. Justin Stanovnik. Zaradi bolezni se slovesnosti ni mogel udeležiti in je njegove zapisane besede prebral član izvršilnega odbora Nove Slovenske Zaveze gospod Jože Pavlič. Naj navedem nekaj poudarkov iz govora, ki bo v celoti objavljen na spletišču in v Zavezi.
»Okoli Vseh svetih prireja Nova Slovenska zaveza po vsej Sloveniji spominske slovesnosti na tiste vojake Slovenske narodne vojske, ki so že po vojni plačali ceno za obrambo tradicionalne omike, ki je vladala v Sloveniji in v Evropi. Tako se godi tudi ob spominu tistih vojakov, pa tudi civilnih ljudi, ki so odšli od nas kot žrtve tega boja.« Za prvi del je pripravil odlomke, ki jih je zapisal veliki zgodovinar msgr. Rudolf Klinec, doktor zgodovinskih znanosti v prvi polovici maja 1945, ko je zvedel za ta nečloveški in žaljivi masaker. Msgr. Rudolf Klinec je bil vodilni zgodovinar krščanske kulture na slovenskem Primorskem.
Drugi del svojega govora pa je začel takole: »Dragi prijatelji, dragi udeleženci spominskega shoda, posvečenega ljudem vaših krajev, vrnjenim vojakom Slovenske narodne vojske, žrtvam vojnega zločina, udeležencem evropske državljanske vojske, ki je sredi 20. stoletja izbruhnila med tradicionalno demokratično Evropo, nad Evropo torej, kakršna se je oblikovala na podlagi svobodnega uma, oblikovanega pod vplivom antične politične misli in krščanskega eshatološkega oznanila na eni strani, na drugi strani pa na uporniškemu vzgonu treh totalitarnih ideologij: fašizma, nacizma in boljševizma.
Totalitarni napad se je v Sloveniji začel s to ideološko specifiko, da so ga hkrati izvedli vsi trije evropski totalitarizmi: oba buržoazna totalitarizma, italijanski fašizem in nemški nacizem, skoraj hkrati pa se je obema pridružil socialistični totalitarni projekt, boljševiškega tipa, oblikovan z domačimi resursi. Vsi trije so ogrožali slovenstvo, kakor se je izoblikovalo v naročju krščanstva in antične miselne in politične kulture. Prva dva v svojstvenem napadu na slovensko naravo, najbolj zahteven in temeljit in radikalen pa je bil boljševizem.«
Potem pa sledi razprava o naravi boljševizma. Zelo pomembna sta pa dva stavka: »Slovenci bi morali dobiti spomin.« in »Slovenci moramo napisati zgodovino«.

Za njim se je oglasila še članica Nove Slovenske zaveze prof. Blaža Cedilnik, ki je v nekaj besedah povzela svoj pogovor s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem kot predstavnica svojcev žrtev iz Hude jame na pogrebni slovesnosti v Mariboru.

Predsednik Komisije za odkrivanje in evidentiranje grobišč medvojnih in povojnih pobojev na območju Škofje Loke dr. David Jezeršek pa nas je seznanil z delom komisije:
»Februarja letos je bila ustanovljena t.i. Komisija za grobišča, to je posvetovalno telo župana Občine Škofja Loka, katerega namen je: »zagotovitev pietetnega ravnanja z mrtvimi in spomina na ubite vojake ter druge žrtve vojne.« (Sam sem na željo župana prevzel funkcijo predsednika.)
– V letošnjem letu smo uspeli z državnimi ustanovami doseči dva dogovora. Pri prvem je občina le sodelovala in ni bila podpisnik; Ministrstvo za gospodarstvo je namenilo sredstva za ureditev notranjega dela kostnice (nakup regalov), spominsko ploščo na samem objektu ter sredstva za označitev dostopa;
– Drug dogovor pa je bil dvostranski, med Občino in Ministrstvom za delo, družino in enake možnosti. Ta pa vključuje zunanje vzdrževanje vseh državno pomembnih grobov in grobišč, torej tudi okolico Kostnice v Škofji Loki;
– Največji dosežek Občine Škofja Loka je uvrstitev registra vojnih grobišč v Občinski prostorski načrt. Pomeni, da imamo označena in popisana območja, ki imajo poseben status in so varovana po zakonu;
– Konkretnih raziskav in izkopov grobišč ali posameznih grobov v tem letu na Škofjeloškem območju ni bilo, čeprav potrebe so. To delo je sedaj v pristojnosti v aprilu letos ustanovljene Komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana. Upamo, da bo v petletnem mandatu prišlo do ustreznih premikov tudi na Škofjeloškem območju.
V spomin in opomin.«

Sledil je liturgični obred, s katerim smo se poklonili spominu na tiste, ki so na škofjeloškem padli kot žrtve povojnih pobojev, in ga je vodil župnik župnije Stara Loka msgr. dr. Alojzij Snoj, ki je med drugim dejal:
»Ob Jezusovem grobu se spominjamo deset tisočev naših bratov in sester, ki so umrli kot žrtve med 2. svetovno vojno in po njej. Nekateri so bili pokopani z vsemi častmi in imajo svoje spomenike. Mi pa se tukaj ustavimo pri tistih, ki so še danes brez groba, tudi umrli, katerih ostanki počivajo tukaj v Lipici. Ne vemo, koliko so trpeli in kako so umrli. Skupaj listamo po knjigah Farnih spominskih plošč, kjer so zapisana imena tistih, ki so jih umorili in odvrgli v kraška brezna, vseh vrst grape, jarke ali zazidali v opuščene rudnike. Skoraj 15.000 jih je, največ mladih fantov okrog 20 let. Večina med njimi je bila umorjena po vojni. Na svojem križevem potu niso srečali svoje matere, ne usmiljene Veronike. Imeli so le drug drugega in rožni venec. Zaupali so Vate in verjamemo, da so danes vsi v Tvojem naročju. Naj nam izprosijo poguma, da se bomo zavzemali za resnico in pravico, da bomo vredni njihove žrtve. Prosimo te, da bomo znali sočustvovati z njihovimi svojci, ki še danes veljajo za potomce izdajalcev in so izrinjeni na rob družbe. Če povedo resnico, jim očitajo maščevalnost. Romajo v Kočevski rog, pred rov sv. Barbare, na Hrastniški hrib, na Teharje, v Lipico … in tam molijo za pomorjene brate in sestre in tako ohranjajo njihov spomin iz roda v rod. Želijo, da bi iz njihovih pretresljivih zgodb mi spoznali, da njihovi svojci niso bili izdajalci naroda in še manj sovražniki ljudstva in da se jim še danes, po več kot sedemdesetih letih, dogaja krivica. Naj Gospod poplača njihovo strašno trpljenje in žrtev, mi pa jih prosimo: Vsi slovenski mučenci in mučenke, prosite za nas. Amen!«

Žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem sta k spomeniku položila venec podžupan občine Škofja Loka mag. Robert Strah in predsednik Komisije za odkrivanje in evidentiranje grobišč medvojnih in povojnih pobojev na območju Škofje Loke ter občinski svetnik dr. David Jezeršek.

Sledil je blagoslov obnovljene kostnice, nato pa nas je predstavnik Nove Slovenske zaveze gospod Jože Peter Kranjc povabil na ogled prenovljene kostnice. Opozoril nas je še, da je v zadnji številki Loških razgledov dr. Mitja Ferenc podal izčrpno poročilo o delu škofjeloške komisije za odkrivanje in evidentiranje grobišč medvojnih in povojnih pobojev.

Žalno slovesnost je zaključil Škofjeloški oktet s pesmijo »Slovenec sem«.

Naj končam z besedami Monike Tavčar: »Hvala, ker gledate v prihodnost, a ne spregledate preteklosti.«

Blaža Cedilnik