Spoštovani g. Murskosoboški  škof Peter Štumf in  somašniki z teharskim župnikom Mihom Hermanom, predstavniki oblasti in vsi udeleženci spominske maše, zlasti svojci žrtev revolucije in državljanske vojne.

Kakor v Kočevskem rogu se tudi tukaj udeležujemo 25. obletne spominske maše za žrtve  revolucionarne povojne oblasti nove Jugoslavije. Poleg mnogih morišč po Sloveniji sta to kraja , ki sta zaznamovana z žalostjo in upanjem sem privedenih ljudi iz Vetrinja, ki so  tja zbežali pred komunistično-boljševiško oblastjo. Angleži so jih po koncu vojne s prevaro vrnili jugoslovanskim boljševiškim oblastem, ki so se odločile kakor med vojno likvidirati z poboji in brez sodbe vse nasprotnike revolucionarne oblasti na zločinski način.

Spoštovani farani Logatca, cenjeni sorodniki napisanih na spominskih ploščah!

Naša pot po slovenski zemlji, ki se svetu postavi na ogled v najlepši podobi raznovrstne krajine in ji s ponosom rečemo »moja dežela«, nas pelje mimo pomnikov tistega, kar je našim očem in očem obiskovalcev skrito.

Nova Slovenska zaveza in lokalni odbori so do zdaj širom Slovenije postavili preko 260 farnih spominskih plošč in nanje zapisali več kot 15 tisoč imen. Suhoparna statistika, ki pa ob podatku, da je hkrati širom naše države nesporno ugtovljenih tudi več kot 600 prikritih grobišč, to našo deželo spreminja v krvavo in solzno dolino.

Danes obeležujemo 20. obletnico postavitve teh spominskih plošč, ki nas na simboličen način tudi s svojim videzom opominjajo na grozovite prizore iz Korenčanove klavnice. Ta je žive ljudi na grozljiv način spremenila v zamolčane in prepovedane spomine. Zgodbe pričevalcev nas navdajajo z grozo in nejevero: ali je sploh mogoče, da smo živeli skupaj z ljudmi, ki so se v nekem trenutku spremenili v zveri, sposobne najbolj divjega, brezsrčnega in sadističnega izživljanja? Je mogoče, da so odpovedali vsi temeljni civilizacijski mehanizmi obvladovanja nagonov, ki bi ob pomračitvi uma posameznika vsaj v širši družbi terjale zgražanje in ustavitev norosti? Ko danes gledamo na dogodke izpred 70 let, moramo žal ugotoviti, da je takrat družba sama, pod vplivom revolucije, utonila v nerazumljivo primitivnost, ki je zanikala vse razvojne stopnje človeštva.

Spoštovani, lepo vas pozdravljam v imenu Nove Slovenske zaveze, zbrane ob sveti maši in spominski slovesnosti, ki ju zaplaninska župnija že petnajstič prireja na Vranjih pečinah. Maša za večni blagor pokojnih in za milost nam živim; slovesnost za spomin na pokojne in za razmišljanje o tem, kaj pokojni govore živim.

Vranje pečine so neizbrisen, temačen zven dobile z umori, ki so jih komunistični partizani zagrešili na tem kraju in širše v okolici Rovt poleti 1942. Temni zven Vranjih pečin preveva po eni strani spomin na hudodelstvo ljudi, ki so mislili, da jim je dovoljeno vse, da smejo osvajati svet z grozo in strahoto. Toda po drugi strani daje temu imenu poseben zven veličina ljudi – žrtev, ki sta jih zvestoba in trpljenje naredila velike. Če vemo, kako je umrl župnik Jože Geoheli – pokojni Janez Zdešar je zbral pričevanja o njem – se nam rob tiste skalne pečine vtisne v spomin kot usodna simbolna črta, ki v slovenski zgodovini ločuje dobro od hudega, krščansko omiko od zloma civilizacije.

Za domobranske idr. ranjence, pomorjene v dneh okrog 22. junija 1945 v Breznu pri Konfinu, je danes, 25. junija 2014, daroval sveto mašo v cerkvi v Dolenji vasi pri Ribnici župnik Aleš Pečavar. Pred tem je bilo ob Breznu pri Konfinu prebrano naslednje razmišljanje.

Spoštovani, pozdravljam vas v imenu Nove Slovenske zaveze!

Na kraju groze je težko govoriti. Najbolj prav bi bilo – molčati in moliti. Toda ob tem breznu smo zbrani, ker se spominjamo, ker žalujemo in ker želimo, da bi bili novi časi drugačni; in zato moramo tudi misliti in govoriti.

Društvo Nova Slovenska zaveza se ob Dnevu državnosti pridružuje pozivom civilne družbe, ki na slovensko državo, predvsem na pravosodno vejo oblasti z Vrhovnim sodiščem na čelu, naslavlja zahtevo po vzpostavitvi pravne in demokratične družbe, kakor smo si jo zamislili ob plebiscitu.

Od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zahtevamo, da se nemudoma opredeli do formalnih in vsebinskih vidikov pritožbe Janeza Janše ter ostalih obsojenih v procesu »Patria«.

Stari hrastnik, 15.06.2014

Lepo pozdravljam vse danes tukaj zbrane v imenu NSZ in v lastnem imenu.

Naj se že uvodoma opravičim vsem tistim, ki na takih svetih krajih kot je ta, ne želijo poslušati t.i. »političnih« govorov in bi raje slišali zgolj mehke in nevtralne besede odpuščanja, kesanja, sprave ter molitve. Strinjam se, da je vse navedeno vsekakor nujno potrebno, vendar manjka tu osnovni predpogoj – to pa je RESNICA.

Dragi bratje in sestre, svojci, sorodniki žrtev povojnih pobojev tu v roških breznih, spoštovani visoki gostje, predstavniki nekaterih političnih strank in vsi, ki prihajate sem, da se vsako leto poklonimo tem nedolžnim žrtvam. Hvala Bogu, da so minili vsaj časi, ko so zasliševali, grozili in preganjali zaradi – kot so rekli – ˝spodkopavanja družbene ureditve˝, vsakega, ki je obiskal ta brezna ali prižgal svečo poleg tega ali katerega drugega prikritega grobišča.

Spoštovani Msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference, dostojanstveniki slovenske Cerkve, predstavniki slovenske politike in javnosti ter vsi, ki ste s svojo navzočnostjo danes potrdili pomembnost spomina in iskanja resnice.

RESNICA,  SPOMIN,  SOČUTJE

Pesem Otmarja Mauserja ZADNJA POT MUČENCEV nam je odstrla delček tistega, kar se je v pozni pomladi 1945 dogajalo na tem mestu. Pa ne samo tu. Širom po slovenski zemlji so jame, brezna, globeli, rudniški rovi, tankovski jarki, … goltali trupla tisočev, kruto umorjenih brez sodb.

Nova Slovenska zaveza in župnija Kočevje vabita na obletno spominsko slovesnost z mašo, ki bo v soboto, 7. junija, ob 11. uri ob breznu pod Krenom. Po maši bo kratek spominski program. Odhod avtobusa iz Ljubljane bo ob 8. uri…

Spoštovani! Vabimo vas k obletni sveti maši in spominski slovesnosti, ki bo v Kočevskem Rogu v soboto, 7. junija z začetkom ob 11. uri. Sveto mašo bo vodil škof Andrej Glavan. »Nič tako velikega, kot je Kočevski Rog, se Slovencem…

Skavti vabijo na spominsko romarsko pot na Teharje 17. 05. 2014. Hodimo in molimo za mir in spravo. Dobimo se ob 9.00 pred železniško postajo Celje. Nadaljujemo peš po Teharski cesti do Spominskega parka Teharje. Od tam bo križev pot…

V soboto 10. maja ob 20h bo v dvorani stare šole v Rovtah srečanje z novim vodstvom Nove Slovenske zaveze. Gostje večera bodo: predsednik Peter Sušnik, podpredsednik dr. Matija Ogrin in urednik revije Zaveza Lenart Rihar. Vabljeni!

Objavljamo nagovor, ki ga je na otvoritvi Spominskega parka Grahovo imela ga. Urša Knez.

Zbrali smo se, ker se želimo spominjati ljudi, ki so umrli za krščanske ideale. Ti ljudje bi radi živeli v mirnem in urejenem svetu, kakršnega so bili vajeni. Potreba manjšine po revolucionarnih spremembah pa jih je pripeljala do tega , da so branili življenje, ki je bilo zanje največja vrednota.

Objavljamo govor, ki ga je na otvoritvi Spominskega parka Grahovo imel g. Anton Drobnič, dolgoletni predsednik društva Nova Slovenska zaveza.

Minilo je dobrih 70 let, ko sem nekega mrzlega jutra, v ponedeljek 22. novembra 1943, s skupino bloških študentov na vozu s konjsko vprego potoval proti Ljubljani, da bi nadaljevali s poletnimi dogodki prekinjen študij. Še v temi smo se odpeljali iz Nove vasi. Takoj po zadnjih hišah je izza obcestne kapelice stopilo nekaj partizanov, ki jih sicer zadnje dni ni bilo videti. Vodja partizanov je bil moj bratranec, najstarejši sin našega prevoznika. Ko nam je zagrozil s smrtjo vse družine, je njegov oče zavihtel konjski bič in ga s tovariši vred pognal s ceste. Tako je bilo tiste čase na Notranjskem.

Odprtje Spominskega parka Grahovo

V nedeljo, 06. aprila je bil v Grahovem sveta maša z blagoslovom in otvoritvijo Spominskega parka Grahovo. Sveto mašo je daroval g. Maks Ipavec, v kulturnem programu pa so sodelovali združeni pevski zbori dekanije Cerknica, ga. Tilka Balantič in ga. Urša Knez, slavnostni govornik je bil g. Anton Drobnič.

Obljavljamo še nekaj fotografij.

 

Ko je z okupacijo aprila 1941 razpadel politični sistem predvojne Slovenije in so se razrahljali dotedanji družbeni odnosi ter se je začelo obdobje zelo negotove prihodnosti, so že 22. junija 1941 z napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, ki je bila prva komunistična država na svetu in za vse komuniste obljubljena dežela, nastali ugodni pogoji za  družbeni prevrat in izbruh svetovne revolucije, ki se prekriva s pravičnim bojem za nacionalno osvoboditev. Ideja takojšnjega odpora proti okupatorju je zato lahko izhajala samo iz neizmerne vere komunistov v zmago sovjetskega orožja, ki je bilo garancija tudi za zmago revolucije. Brez vere v odrešitev, ki je prihajala z vzhoda, se potem takem ne bi sprožila nobena partizanska puška. Ker so bili komunisti že pred vojno odločeni, da gredo v revolucijo za vsako ceno, je bila okupacija primerno izhodišče pri načrtovanju dokončnega boljševističnega prevrata ob koncu vojne. V normalnih razmerah ga ne bi bilo mogoče izpeljati. S spretno izdelano taktiko in po dovršeni krvavi strategiji pa je za njegovo uresničenje bilo mogoče prav med okupacijo izrabiti številna plemenita nacionalna čustva.

 

ŽALNE KOMEMORACIJE OB VSEH SVETIH

KOČEVSKI ROG. V petek, 31. oktobra bo ob 15. uri žalna komemoracija ob breznu pod Krenom v Kočevskem rogu. Obiskali bomo tudi brezno pod Macesnovo gorico. Odhod avtobusa iz Ljubljane izpred dvorane »Tivoli« ob 12. uri.

LJUBLJANSKE ŽALE. V nedeljo, 9. novembra bo ob 15. uri v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah spominska maša. Po maši žalna komemoracija ob ljubljanskih farnih spominskih ploščah.

ORLOV VRH. V nedeljo, 16. novembra bo ob 14. uri maša v grajski kapeli na Ljubljanskem gradu. Po maši bo žalna komemoracija na domobranskem pokopališču na Orlovem vrhu na grajskem griču.

Nova Slovenska zaveza vabi v nedeljo, 6. aprila ob 15. uri k spominski maši in slovesnosti ob blagoslovu na novo postavljenih farnih plošč v Spominskem Parku v Grahovem. Odhod avtobusa bo ob 13.30 izpred dvorane Tivoli v Ljubljani. Prijave za…

V Novi Slovenski zavezi smo ogorčeni, ker vlada s posegom v arhivski zakon išče možnosti, da bi se madeži posameznikov, vdanih komunistični partiji, za vedno zakopali v nedostopne arhive in bi se lahko potvorilo dokumentacijo tako, da bi bila zgodovinsko…