Protiimperialistična fronta (PIF) – Osvobodilna fronta (OF)

P
[listmenu menu=”Kaj je treba vedeti” menu_id=”Kaj je treba vedeti”]

Ob nemškem napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je bila Komunistična partija Slovenije (KPS) na podlagi sporazuma Hitler–Stalin agresorjeva zaveznica in je z njim aktivno kolaborirala na več področjih (sodelovanje v okupatorski upravi, sabotiranje jugoslovanske vojske, skupne naci-komunistične parade ob 1. maju, sodelovanje v okupatorjevi upravi … ). Ob koncu aprila (dneva ni mogoče z gotovostjo določiti, vendar je bilo to po vsej verjetnosti 26. aprila) je Boris Kidrič v vili prevajalca in književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani (danes last nemškega zunanjega ministrstva) zaukazal sestanek levičarskih aktivistov, ki so že pred vojno sodelovali v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. Kot ustanovne skupine so poleg KPS (Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler, Boris Ziherl) naveden še krščanski socialisti (Tone Fajfar), telovadno združenje Sokol (dr. Josip Rus) in levi intelektualci (Josip Vidmar, dr. France Šturm, dr. Ferdo Kozak). Na sestanku je Kidrič analiziral politične razmere, poudarjal pomen KPS in zavezništva s SZ in boj proti imperialističnim silam in domači gospodi. Med imperialistične države so prištevali Veliko Britanijo in Francijo. Srečanje v Vidmarjevi vili takrat ni imelo posebne teže, saj se organizatorjem ni zdelo vredno zapomniti niti datuma sestanka. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so komunisti prenehali dejavno sodelovati z Nemci in na novo interpretirali politiko PIF. PIF so preimenovali v Osvobodilno fronto. Po navodilih Moskve so se preusmerili na boj proti fašizmu. Za sovražnika so pričeli imenovati Nemčijo in njene pomagače. Vojno, ki so jo dotlej imeli za nepravično in imperialistično, so prekrstili v pravično. Niso več govorili le o revoluciji, ampak tudi o osvoboditvi. Niso več jasno poudarjali KPS, ampak OF, čeprav je imela KPS vseskozi v organizaciji nesporno vodilno vlogo. Velika Britanija in Francija (kasneje tudi ZDA) sta nenadoma postali zaveznici v boju, čeprav so komunisti do njiju ves čas gojili nezaupanje in distanco ter med vojno pobili več sto anglo-ameriških vojakov.
KPS je po 22. juniju pod krinko OF okrepila organizacijo, ustanavljala okrožne in stanovske odbore, ustanovila partizansko vojsko, pozivala delavce in kmete k sabotažam, krepila medijsko propagando (redno izhajanje Slovenskega poročevalca), ustanovila Obveščevalno in varnostno službo, ki se je kasneje preimenovala v Varnostno obveščevalno službo (VOS), ki prične likvidirati partiji nenaklonjene Slovence.

Avtor Urednik