|
Prispeval Justin Stanovnik
|
|
Sobota, 26 September 2009 09:19 |
|
Kočevski Rog, breznina! (Narodna) Kočevski Rog gre že v dvajseto leto. Kot Katrca, o kateri pojejo završki fantje v Maistrovi pesmi, bi človek pomislil, ko bi si upal. A tu ne gre za to, da bi si človek moral upati. Spomin pride sam od sebe, človek ne more nič za to, pa naj prinese še tako žalost. Če je bila slovenska Katrca leta 1945, ko so ji tu pobijali fanta, stara dvajset let, je danes stara štiriinosemdeset. Koliko jih je pa sploh še lahko prišlo? In ali bo drugo leto in leto za tem tukaj še katera? In če poleg tega še pomislimo, da je bila, ko je lahko prvič prišla v svoje Rute, stara že petinšestdeset let! Kaj pa je z našo domovino Slovenijo? |
|
Več ...
|
|
|
Doumeti Rog, nagovor Antona Drobniča |
 |
 |
 |
|
Prispeval Urednik
|
|
Sobota, 06 Junij 2009 18:33 |
|
Doumeti slovenski Rog Doumeti Rog! – Ste kdaj slišali, ste kje brali ta klic, to željo, ta nasvet? Doumeti Kočevski Rog, ki je postal Slovenski Rog! – Doumeti Rog pomeni doživeti ga z dušo, s srcem in z glavo, premisliti ga do konca. Domisliti tako tistega boljševiškega, uresničenega leta 1945 v krvi in bolečini, v množični smrti, kot tudi tega demokratičnega, simboličnega, ki v ljubezni in milosti traja od leta 1990 do danes. Ob koncu današnje 20. spominske slovesnosti na Rogu, ko smo jo – upam – že doživeli z dušo in srcem, se z mislijo in umom ozrimo na začetek, na prvo spominsko prireditev 8. julija 1990. Tako bomo lahko videli razliko med tedaj in sedaj, razdaljo med obljubami tistega časa in resnico današnjega. – Ali nam bo ta primerjava pokazala svetlobo in potrdila upanje ali bomo videli samo temo in obup. |
|
Več ...
|
|
|
Nagovor poslanke Eve Irgl |
|
|
|
|
Prispeval Urednik
|
|
Sobota, 06 Junij 2009 18:24 |
|
Spoštovani! To, da lahko danes stojim tukaj pred vami na mestu, ki je zaznamovano z bolečino, krivico, ki je bila storjena, ter neusmiljenim slom po ubijanju in s tem izničenju tistega, kar je najbolj sveto, in to je človeško življenje, je zame posebna čast in privilegij. Seveda pa tudi velika odgovornost, ki jo čutim do vseh, ki nepokopani ležijo v svojih preranih grobovih, v katere jih je nasilno, brez dokazovanja krivde, pahnila revolucionarna oblast. Vsem, ki ste tu v Rogu ali drugod po številnih množičnih moriščih po Sloveniji izgubili svoje najdražje, izrekam globoko sožalje in razumevanje za vašo bolečino. |
|
Več ...
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>
|
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL |
