Dolžnosti, odgovornosti in pravice na volitvah

Na prvo junijsko nedeljo bomo deležni pravice, da z enostavnim in anonimnim opravilom prispevamo svoj skromen delež k določitvi smeri naše države. Dan prej bomo na slovesnosti pri breznih v Kočevskem Rogu premišljevali o žrtvah revolucije in njihovih idealih. Simbolika bi bila težko bolj jasna. Mučenci slovesnkega naroda, ki so dali svoje življenje zaradi vrednot svobode, demokracije, vere in družine, so s svojo žrtvijo izmolili samostojno, demokratično državo. Bogata zapuščina, ki je nam predana v oplemenitenje.

Iz spoštovanja do žrtve, ki so jo širom Slovenije darovali tisoči, je naša dolžnost, da se volitev udeležimo. Cinična distanca, ki nam jo vsiljujejo prišepetovalci z razlagami, kako so vsi politiki isti ter kako se na volitve ne splača, ker o ničemer ne odločajo, je zanikanje idealov slovenskih žrtev komunistične revolucije. Naša dolžnost je, da se na volitve odpravimo in tako vsakič znova potrdimo, da sprejemamo in potrjujemo demokracijo kot osnovo državne ureditve. Z manjšanjem volilne udeležbe se nevarno manjša legitimnost ljudske volje.

Na volitve se odpravimo pripravljeni, da bomo pred svojo vestjo in pred sodržavljani znali smaozavestno razložiti, zakaj smo volili kot smo. Pripravljenost pomeni, da se poglobimo v ponujene liste, stranke, kandidate in pretehtamo, kaj od njih lahko pričakujemo, ko bodo odločali. Enkrat na štiri leta nam je dana pravica, da izberemo stranke, ki bodo krojile državno bodočnost ter družbene odnose: tu ne sme biti slepih poskusov, podleganja simpatičnosti ali antipatičnosti volilnih letakov in televizijskih posnetkov, parolam ter duhovitim replikam iz soočenj. Gre za resno in trezno presojo o eni sami stvari: ali bodo poslanci stranke, ki jo bom volil, v parlamentu glasovali tako kot bi jaz? Odgovornost do sebe, svojih potomcev in svoje države je, da na volitvah glas dam tja, kjer tehtno pričakujem rezultate.

Naša pravica je, da se glede strank in kandidatov izrečemo tudi javno. Da jih vprašamo, kar nas zanima in da od njih zahtevamo podkrepitev obljub. Pravica, ki meji na dolžnost je, da se glede všečnih obljub prepričamo, kako jih nameravajo izpolniti in prepoznamo prazne in nepremišljene programe, ki so na koncu škodljive.

Tudi Nova Slovenska zaveza je v času pred volitvami namenila pozornost strankam in programom. Odločili smo se, da tokrat bolj jasno povemo, kakšno je naše stališče. Tradicionalno smo bili tesni zavezniki z Novo Slovenijo (NSi), ki je od časa Andreja Bajuka doživela viharne trenutke. Nobena skrivnost ni, da je velik del našega članstva hkrati tudi del članstva NSi. Programska sorodnost se izkazuje v odnosu do revolucije, totalitarnosti in poprave krivic. Res pa je, da je danes NSi precej drugačna stranka od tiste, ki smo jo poznali nekoč. Zato smo v pogovoru s sedanjim predsednikom, Matejem Toninom, izmenjali poglede. Veseli smo mlade energije, ki se kaže v novem vodstvu. Skrbi pa nas pomanjkanje razumevanja nerazčiščenih odnosov družbe do totalitarne preteklosti in vpliv teh odnosov na našo sposobnost za reševanje konkretnih težav države.

V naboru strank in list je relativno malo takih, ki bi nas navdali z upanjem, da se je pojavila na obzorju stranka, ki bi jo podprli lahko brez dileme. Tragično je, da politična elita slovenske pomladi ni poskrbela za lasten razvoj in lastno rast. Nekateri so nas razočarali že v prvih resnih preizkušnjah, ko so iz naivnosti ali nesposobnosti napačno tolmačili predpise in se diskvalificirali še pred resno kampanjo. Od bodočega politika ali poslanca pričakujemo, da razume predpise in je pripravljen na najslabše možno tolmačenje v dvomljivih situacijah. Lahko se s predpisi ne strinja, lahko meni, da so take in drugačne kvote neumnost, a glede pravil igre se je treba izjasniti prej, preden se pojaviš kot igralec na parketu ali zelenici.

Soočeni z dejstvom, da nikakor ne moremo podpreti strank in kandidatov, ki imajo podporno, prizanesljivo ali nejasno mnenje o revolucionarni dediščini, ki nam v državi dela težave, smo lahko hitro črtali iz spiska večji del kandidatnih list. Ostale so stranke, ki jih tvorijo tradicionalno jedro slovenske pomladi. Želimo, da bi te stranke tvorile vladno koalicijo. Želimo, da bi vse stranke iz demokratično pomladnega bloka opustile užaljenost, ki jim je skozi leta postala lastna: nevoščljivost, ljubosumnost ter sumničavost naj prerasejo v partnerstvo in zavezništvo, ki bo ljudem dala upanje, da gre za državo in ne za prestiž. Tak odnos ima možnost, da ljudi prepriča in navduši.

Premišljena odločitev na volitvah bo dala koalicijo, ki ne bo talka leve varovalke: leve stranke, ki bo v ključnih vprašanjih postavila obstoj vlade pod vprašaj in tako preprečila, da bi se spremenila ključna razmerja moči. Potrebujemo močno desno, pomladno vlado. V luči tega spoznanja, je prav, da svoj glas oddamo na volitvah za Slovensko demokratsko stranko (SDS), za Novo Slovenijo (NSi) ali za Slovensko ljudsko stranko (SLS). Če teh treh strank v parlamentu ne bo in ne bodo tvorile zmagovite koalicije ter sestavile vlade, bomo ostali na mestu.

Z odgovornostjo izpolnimo svojo dolžnost in izkoristimo pravico do volitev: za to pravico so darovali svoje življenje slovenski mučenci 20. stoletja.

(Aktualni kulturnopolitični komentarji revije Zaveza, Zaveza 108)