Zaklanec pri Horjulu: blagoslov obeležja

Vljudno vas vabimo na blagoslov spominskega obeležja v Širokem potoku (Prosca) pri Zaklancu pri Horjulu, v nedeljo, 25. junija ob 10. uri. Sveto mašo bo daroval msgr. Franci Petrič, nagovoril nas bo dr. Matija Ogrin. Spominsko obeležje bo blagoslovljeno na…

"Dan spomina na žrtve vojne in revolucija" v občini Škofja Loka

“Dan spomina na žrtve vojne in revolucija” v občini Škofja Loka

Ob napovedani razpravi Občinskega sveta Občine Škofja Loka o uvedbi občinskega spominskega dne objavljamo izjavo Območnega odbora NSZ Škofja Loka z naslovom “Prvi ponedeljek v juniju – Dan spomina na žrtve vojne in revolucije v občini Škofja Loka”.

Obletno srečanje članov Nove Slovenske zaveze 2016

Obletno srečanje članov Nove Slovenske zaveze 2016

Spoštovane članice, člani, prijateljice in prijatelji! V imenu upravnega odbora društva vas vabim na obletno družabno srečanje s kosilom, ki bo v soboto, 10. decembra 2016 ob 10. uri v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Za nami je…

Pokop žrtev iz Hude Jame - nagovor predsednika NSZ

Pokop žrtev iz Hude Jame – nagovor predsednika NSZ

Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani mariborski nadškof in metropolit, cenjeni navzoči! Samoumevno nas kot ljudi pretrese usoda 778 žrtev, odkritih 3. marca 2009 za enajstimi pregradami zapuščenega rudniškega rova sv. Barbare v Hudi Jami. Ali nas enako pretrese, da smo…

V spomin žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem

V spomin žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem

Ob dnevu spomina na mrtve vas vabimo na žalno slovesnost–komemoracijo v spomin žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem, ki bo v petek, 28. oktobra 2016 ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki.

Svetoletno romanje v stolnico – nagovor predsednika

V nedeljo, 12. maja 1991, se je na Viču zbralo 140 prijateljev ter pod vodstvom pokojnega Pavleta Kogeja izvedlo ustanovni zbor Nove Slovenske zaveze in za prvega predsednika izvolilo pokojnega Tineta Velikonjo, ki je v svojem nastopnem govoru povedal: “Naša…

Svetoletno romanje v stolnico – homilija

Obhajamo sveto leto usmiljenja. Pred nas stopajo katekizemsko našteta dela usmiljenja. Katera od teh nas danes še posebej nagovarjajo in narekujejo naše namene, povezane s svetoletnim romanjem v stolnico. Po mojem naslednja: duhovna: nevedne učiti, žalostne tolažiti, žaljivcem iz srca…

Teharje: meja človeka

Spoštovani, oprostite mi, ker ne bom nikogar pozdravil posebej; ne zato, ker bi ne spoštoval protokola ali družbenih funkcij ali dostojanstva, temveč zato, ker je vsakdo od nas tukaj predvsem kot človek. Ta kraj je kraj strašnega spomina, a je tudi svet kraj: sem ne prihajamo zaradi preteklosti, temveč zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje. Da bi jasneje začutili, kdo smo; da bi bolje videli, kje smo. Prvo je stvar srca, drugo stvar pameti: oboje je nepogrešljivo za človekov obstoj. Seveda prihajamo zaradi spomina; a spominjanje ni stvar preteklosti; spominjati se, pomeni imeti korenine in prihodnost, imeti obraz, pomeni biti človek.

Krimska jama 2015

Lep pozdrav vsem skupaj še v mojem osebnem imenu ter v imenu društva NSZ. Dovolite mi, da ob koncu letošnje komemoracije pri Krimski jami povem nekaj besed oz. navedem par misli, pa čeprav precej nevzpodbudnih. Pa saj drugačne na takem mestu niti ne morejo biti. Stojimo torej ob kraškem breznu, ki nekako simbolizira vse tisto, kar je šlo in še gre v našem narodu narobe že skoraj tričetrt stoletja. Dolgih 73 let je že od takrat, ko je ta jama molče sprejemala v svoje globine slovenske ljudi, izmed katerih so bili mnogi še živi pahnjeni vanjo. Ti ljudje niso bili ničesar krivi, bili so nedolžni.

Konfin 2015: Nagovor ob slovesnosti

Vse vas, zveste romarje sem k breznu pri Konfinu, v svojem imenu in v imenu Nove Slovenske zaveze, iskreno pozdravljam. Lepo se vam zahvaljujem, da se vedno znova vračate sem in ste tudi danes ponovno prišli. Ste pač ljudje vedenja in doumetja v pravem pomenu besede, ljudje, ki veste, kaj ta kraj in kaj spomin na dogajanje dne 25. junija 1945 predstavlja in pomeni. Vi niste dovolili, da bi v vas kljub nekoč zapovedanemu molku in ustvarjenemu strahu ugasnil spomin na zločin in trpljenje,ki so ga zagrešili tukaj neki ljudje – ne tujci, ampak ljudje iz naših krajev, naši rojaki.