Predsedniške resnice in laži

V samostojni Sloveniji smo doslej imeli tri predsednike republike. Vsi trije so mnogo govorili o resnici ali resnicah, vsem so se resnice prevračale v laži. Saj drugače ni bilo mogoče, ker so pod besedo resnica razumeli tisto, kar so sami razglašali za resnico, kar je bilo v njihovem osebnem in partijskem interesu. O Drnovškovi resnici, ki je najbolj viden zlom doživela ob odkritju teharskega betonskega kolosa, tukaj ne bomo govorili, ker je že mrtev. Poglejmo pa si nekaj zgovornih primerov njegovih dveh še živih tovarišev.

Božično srečanje Nove Slovenske zaveze

Nagovor urednika Zaveze

Dragi prijatelji,

zbrali smo se na to predbožično soboto, da si voščimo vesel Božič in srečno novo leto. Voščila predstavljajo človeško stran naših srečanj. Z njimi si izrazimo prijateljstvo in medsebojno naklonjenost; z njimi potrdimo zaveze, ki smo si jih dali, ko smo pred dvajsetimi leti prišli skupaj. Naša voščila, tudi božična in novoletna, imajo še svojo spremljavo. To je veselje ali zadovoljstvo, da vezi, ki nas vežejo, delujejo. Da je Nova Slovenska zaveza živa skupnost. Ni treba več govoriti, vsi vemo, kaj to pomeni.

Škof Rožman v vojni in revoluciji

»Težko je biti danes škof!« je vzkliknil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman komunističnemu odposlancu, ki ga je leta 1943 vabil in prepričeval, naj gre na Dolenjsko in se sestane z vodstvom komunistične revolucije. »Križa teža in plačilo« pa je bilo škofovo geslo, ki si ga je izbral pri posvetitvi 14 let prej. Spričo svojega poznavanja sveta in slovenskega človeka je slutil in pričakoval, da bo njegova škofovska služba težka. Bila je zelo težka!

Rožmanova misel med načelnostjo in zgodovinskostjo

Filozofski kontekst razumevanja katoliške načelnosti pri škofu Rožmanu

Uvod

 

Škofa Rožmana ni mogoče obravnavati neprizadeto. Nekateri so nanj besni, nekaterim je ob njem nerodno, so pa tudi nekateri (in ti smo danes tukaj zbrani), ki gojijo do njega globoko spoštovanje. Ker torej škofa Rožmana ni mogoče obravnavati neprizadeto, z distanco, nam to nakazuje, da se je v njem in skozenj zgodilo nekaj bistvenega. Da se je v njem razkrilo bistvo dobe, v kateri se Slovenci danes nahajamo. Od tod pa izhaja velika zahteva, ki jo čutimo vsi tukaj zbrani, da to bistvo, personificirano v Rožmanovem liku, razklenemo, a ne zato, da bi se do njega scientistično distancirali, ga obravnavali kot nekakšen objekt, pač pa, da bi se pustili od njega resničneje in polneje voditi, da bi se pustili od njega podučiti, da bi nam njegova eminentna historičnost postala prava magistra vitae.

Rožmanov seznam

Škof Gregorij Rožman je po štirinajstih letih begunstva umrl 16. nov. 1959 v Clevelandu. Petdeseta obletnica njegove smrti nas vabi, naj se nekoliko pozanimamo o življenju tega velikega Slovenca. Podoba, ki jo ima o škofu Rožmanu večji del javnosti, celo…

Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman

„Kdor res ljubi svoj narod, ne bo storil ničesar, kar narodu škoduje“

 

Dne 7. novembra je v Škofovih zavodih potekal Spominski zbor s štirimi referati v spomin 50-letnice smrti ljubljanskega škofa Gregorija. Uvodni referat o škofovem delovanju v vojnem času je podala doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, avtorica temeljnih monografij o škofu Rožmanu. Objavljamo integralno besedilo njenega predavanja.

V središču današnjega predavanja ne bodo toliko koroška leta dr. Gregorija Rožmana, kakor njegova vloga, ki jo je imel kot ljubljanski škof, kar je ostal do smrti v Clevelandu 16. novembra 1959. Nominalno je ostal ljubljanski škof tudi po tem, ko je svojo škofijo 5. maja 1945 zapustil in se odpeljal na Koroško, od koder se ni mogel več vrniti.

Plemenito

Družina je 20. 9. 2009 pod naslovom »Plemenito« objavila pismo bralca P. P. o nelogičnih povezavah, ki so se mu vzbudile ob zapisu, da nam Kočevski rog ponuja možnost plemenitega upora, s katerim se bomo zavihteli v samo osrčje evangelijskega…

Gregorij Rožman

V spomin velikemu Slovencu, škofu Gregoriju Rožmanu

Gregorij RožmanKakor Slovenci po svetu se bo ob 50-letnici smrti (16. nov. 1959) tudi domovina spomnila škofa dr. Gregorija Rožmana. V nedeljo, 15. novembra ob 4h popoldne bo ljubljanski škof in metropolit Alojzij Uran bral v stolnici slovesno spominsko mašo za svojega velikega prednika v škofovski službi in skrbnega duhovnega pastirja svojemu narodu.

V soboto, 7. novembra so Slovenski katoliški izobraženci ob sodelovanju Nove Slovenske zaveze v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu priredili Spominski zbor, na katerem so štirje poznavalci razgrnili pred nami življenje tega izjemnega človeka in duhovnika. Prvo predavanje je imela doc. dr. Tamara Griesser-Pečar. Celotno besedilo njenega predavanja lahko preberete na naši spletni strani.

Govor pred spomenikom, ki ga ni smelo biti

13. oktobra 2007 naj bi v Mančah, rojstnem kraju bana Marka Natlačena, odkrili njegov doprsni kip kot spomenik v zahvalo temu plemenitemu možu. Spomenik naj bi odkril župan vipavske občine skupaj s poslanko Evo Irgl, slavnostni govornik pa naj bi…

Odziv političnih komisarjev. Ob ustavitvi kazenskega postopka proti škofu Rožmanu

Zanimivo je bilo opazovati, kakšni so bili odzivi znanih ljudi, strank in organizacij, ko je po dolgoletnem sodnem mrcvarjenju in zavlačevanju nižjih sodišč končno Vrhovno sodišče RS sodbo proti škofu Rožmanu in ministru Kreku 1. oktobra 2007 razveljavilo in je nato Okrožno sodišče v Ljubljani 10. aprila 2009 kazenski postopek ustavilo. Odzivi na popolno izgubo te najhrupnejše in politično najbolj izkoriščane in zlorabljene sodbe povojnega revolucionarnega pravosodja, odzivi na uničenje najbolj obetavne in v času ponovnega vzpona komunistične oblasti in ideologije najbolj potrebne obsodbe so vredni obširne obdelave in obsežnega poročila.

Pahorjeva pravičnost

Borut Pahor, ki že dolgo razglaša, da bo vojne zakone spreminjal s širokim družbenim soglasjem in pri tem prenehal z delitvijo na naše in vaše, je pred dnevi v državni zbor poslal dva predloga za spremembo Zakona o vojnih grobiščih in Zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Razlika med sedanjima zakonoma in predlaganimi spremembami je ta, da prvotna zakona – ki ju je že davno sprejela ista politična opcija – ne poznata revolucije in njenega nasilja, predloga za spremembo teh zakonov pa sta po mnogih letih spregledala in priznavata medvojno in povojno revolucionarno nasilje. To pa je tudi vse!

Izjava Nove slovenske zaveze. Zakon o vojnih grobiščih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja

Člani NSZ smo na 18. rednem letnem občnem zboru 4. aprila 2009 sprejeli, nekateri pa tudi podpisali izjavo. V njej slovensko javnost in vlado RS opozarjamo na nevključenost NSZ kot kompetente organizacije civilne družbe v spremembe t.i. vojnih zakonov, ter s tem morebitnim spremembam odrekamo moralno, kulturno in civilizacijsko veljavnost zakonov.

Nujno obvestilo za Studio City

Spoštovani gospod Marcel Štefančič! Med pripravo za današnjo oddajo o ustavitvi kazenskega postopka proti škofu Rožmanu in ministru Kreku sem prebral tudi govore in izjave sogovornika Janeza Stanovnika. Znašel sem se v popolni zmedi. Janez Stanovnik je ob odprtju Hude…

Odprto pismo predsedniku Republike Slovenije. Proti malikovanju zločinca

Spoštovani dr. Danilo Türk, predsednik republike!

Na navadna pisma nam ne odgovorite, zato vam tokrat pišemo odprto pismo o vaši izjavi, ki jo je 22. marca 2009 objavila STA. Na vprašanje o imenovanju po maršalu Titu ste povedali: »Maršal Tito je bil velika, pa tudi kompleksna zgodovinska osebnost, izjemno pomembna za slovenski narod.«

Tak slavospev velikemu morilcu ste izpovedali v času, ko Slovenijo pretresa grozljivo odkritje maršalove zločinske kompleksnosti v Hudi jami, v času, ko se kljub pleskanju še razločno bere vaša izjava o drugorazrednosti takšne teme in ko na kraju neznanskega zločina žrtvam še niste prižgali niti simbolne svečke.

Poročilo predsednika NSZ na občnem zboru

Zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 4. aprila 2009

Družbeno in politično stanje ob koncu 18. leta organiziranega delovanja NSZ bomo lahko razbrali in razumeli, če si pokličemo v spomin delo in nastope naše organizacije v preteklem letu. Ne vse, bilo jih je mnogo, ampak samo glavne, ki ne spadajo v redno delovanje, ampak pomenijo naš zavestni odziv na aktualno stanje in dogajanje v naši državi in v naši družbi.

I

Pomemben dogodek preteklega leta je bil državniški obisk angleške kraljice Elizabete II. v mesecu oktobru. Ob pripravah na ta obisk, ki so bile v rokah predsednika republike, smo pričakovali primeren odziv na še ne poravnano krivico, ko so angleški politiki in vojaški poveljniki zadnje dni maja 1945 Slovensko narodno vojsko z domobranci in vsemi drugimi nekomunisti, ki so jih najprej sprejeli v varstvo kot begunce, s prevaro izročili jugoslovanskim boljševikom v grozovito smrt. Zato smo konec septembra 2008 predsedniku Danilu Türku poslali pismo z vprašanjem, kakšna zagotovila je zahteval ali dobil od angleške strani, da bo angleška kraljica lahko mirne vesti obiskala Slovenijo.

Nagovor urednika Zaveze na Občnem zboru NSZ

Zavod Svetega Stanislava, 4. april 2009

Drage gospe, spoštovani gospodje, dragi prijatelji!

Kadar sem na tem, da moram premisliti, kaj bom pred vami povedal, se slej ali prej vedno srečam z mislijo, da smo posebni ljudje v tem, da nikoli ni tako malo ljudi nosilo tako velikega spomina. Malo nas je zato, ker smo šli skozi čas, ki je pogoltnil mnogo naših prijateljev; drugih pa ni tukaj zato, ker so se rešili le tako, da so odšli po svetu. Spomin pa je velik zato, ker so v njem zgodbe, kako so naši ljudje zginjali pod zemljo in kako so se drugi izgubljali v širni svet. Nič podobnega se nam še ni zgodilo, ne tu v deželi pod Triglavom, ki smo si jo naredili za svojo zgodovinsko domovino, ne kje drugje. Ravno nam je bilo naloženo, da gremo skozi ta izredni in zgoščeni čas. Skratka, naše prebivanje na tem prostoru je bilo zgodovinsko.

Pogovor z Justinom Stanovnikom na vest.si

Dne 14. marca je bil na spletišču Vest.si objavljen televizijski pogovor z Justinom Stanovnikom, urednikom revije Zaveza. Poudariti velja, da je to prvi in doslej edini pogovor, v katerem je urednik Zaveze lahko nemoteno, brez novinarjevih prekinitev, razložil temeljna stališča…

Vojni zakoni – strateška postavka postboljševiške manipulacije

Iz uvodnika Zaveze št. 72

Znano je, da je levičarska vlada, ki se je sestavila po volitvah lani 21. septembra, sklenila na novo aktualizirati tako imenovane vojne zakone: zakon o vojnih žrtvah, zakon o vojnih invalidih, zakon o vojnih grobiščih itd. Če bi sklepali po retoriki koalicijskih strank, jim je mnogo do tega, da uredijo še nerešena vprašanja prizadetih ljudi: izgnancev, mobilizirancev, zlasti pa jih bolijo krivice, ki so jih morali prenašati »ničesar krivi otroci«. Skratka: vse plemenito, vse v skladu s »človekovimi pravicami«. Tako so stvari videti v perspektivi postboljševiške novolevičarske retorike. Ko pa to perspektivo pogledamo še drugič ali tretjič, pa se začne lomiti in pokati.

Revija Zaveza tudi v elektronski obliki

  Revijo Zaveza izdaja društvo Nova Slovenska zaveza; obravnava problematiko komunistične revolucije na Slovenskem ter njene posledice, ki segajo iz vojne dobe v naš čas. Izhaja štirikrat letno v tiskani obliki, naročiti jo je mogoče na tajništvu NSZ (kliknite). V…

Nove spletne strani NSZ

Pričeli smo s postavitvijo novih spletnih strani Nove slovenske zaveze. Glavnina spletišča je še nedokončana.