dr. Tine Velikonja 1929–2010

Pretreseni smo nad smrtjo našega člana, raziskovalca, avtorja številnih člankov v reviji Zaveza in v našem društvenem glasilu Mi med seboj, vodnika na številnih romanjih, sodelavca pri postavitvah farnih spominskih plošč, govornika na spominskih slovesnostih … Predvsem pa smo izgubili…

Še o Kučanovih zahtevah za razrešitev funkcionarjev

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan v svojem odgovoru na moje pisanje (Družina, 2. 5. 2010) vztraja pri trditvi, da nikoli ni zahteval razrešitve nobenega državnega funkcionarja. Podrobneje opisuje dve svoji pismi iz leta 1998 in pravi, da je z njima tedanjega predsednika vlade kot pristojnega opozoril na ravnanja generalnega državnega tožilca, ki je nezdružljivo z njegovo funkcijo, v pričakovanju, da se bo predsednik vlade »ustrezno odzval« (Družina z dne 16. 5. 2010).

 

Milan Kučan teh pisem ni poslal meni in jih zato nikoli nisem videl – sedaj pa mi očita, da nisem verno navajal njihove vsebine. Poslal jih je samo pristojnemu predsedniku vlade v pričakovanju, da se bo ta »ustrezno odzval«. Kako pa bi se predsednik vlade lahko ustrezno odzval, za kakšne ukrepe je bil v razmerju do generalnega državnega tožilca pristojen? Ena sama in edina njegova pristojnost je bila, da predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca.

Slovenska replika

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je v soboto 8. maja 2010 v srcu Slovenije, pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, nagovoril »borke in borce, državljanke in državljane Republike Slovenije in visoke goste«. To je storil »ob 65. obletnici zmage nad nacifašizmom«. S tem je predsednik utemeljil svoj nastop tako pomanjkljivo, da ne bi rešpektirali svojih človeških in političnih obveznosti, če bi mu v tej točki ne bi prihiteli na pomoč.

Če bi predsednik hotel biti celovit, bi moral v soboto 8. maja govoriti še o neki obletnici – o 65. obletnici boljševiške okupacije Ljubljane in Slovenije. Razume se, da bi v tem primeru moral svojemu govoru dati dodatno intonacijo ali pa jo celo v celoti spremeniti. Morda – morda, pravimo – se je problema celo zavedel, a se mu je zalogaj zdel prehud. Mi pa – iz bojazni, da ne bi bili to, kar mislimo, da moramo biti – mi pa čutimo, da moramo na vsak način opozoriti na odsotnost, s katero je na tisti sobotni prireditvi kričala boljševiška okupacija Slovenije.

Poročilo predsednika Nove slovenske zaveze

Družbeno in politično stanje v letu 2009, ki je bilo 19. leto organiziranega delovanja NSZ, se ni bistveno spremenilo v primerjavi z zadnjimi leti. Zato tudi delovanje NSZ ni bistveno odstopalo od delovanja naše organizacije v zadnjih letih. To pa ne pomeni, da ni bilo ničesar novega. Zato je prav, da se spomnimo nekaterih večjih in pomembnih nastopov in prizadevanj NSZ v preteklem letu, da bi nam bila v spodbudo za prihodnost in usmeritev za naše zavestno odzivanje na kulturno in politično dogajanje v Sloveniji in svetu. Omeniti je potrebno tudi kaj takšnega, kar se ni zgodilo, čeprav bi se moralo.

Odgovori na „Kviz zmage“

Objavljamo pravilne odgovore na vprašanja, ki so jih dediči revolucije na Slovenskem zavajajoče postavili slovenskim šolarjem v t.i. „Kvizu zmage“. Kviz je Društvo piscev zgodovine NOB poslalo vsem slovenskim osnovnim, splošnim in strokovnim srednjim šolam. Kviz je potekal od 1. februarja do 15. marca, ocenjevalna komisija se je sestala 31. marca 2010. Ta se je pred žrebanjem „seznanila s pravilnimi odgovori na postavljena vprašanja v kvizu“. ZZB NOB je izžrebane odgovore nagradila s skupno 6.500 €. Je mogoče resnico o zgodovini kupiti?

Milan Kučan o zahtevah za razrešitev funkcionarjev

V DELU je bil 15. marca objavljen zapis Vlada Šlambergerja o očitku poslanca SDS Jožeta Tanka nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu, da je ob obisku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju zahteval razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Milan Kučan mu je odgovoril: »Poslanec Tanko gotovo ve, da še kot predsednik republike nisem zahteval niti mogel zahtevati razrešitve nobenega državnega funkcionarja. Toliko manj počnem to sedaj iz ozadja, kot mi hoče pripisati, ker si odgovornosti za upravljanje države nisem in si ne predstavljam kot postavljanje zahtev.«

 

Milan Kučan po zakonu res ni mogel zahtevati razrešitve državnih funkcionarjev. Drugo vprašanje pa je, kako je predpise spoštoval, ali razrešitve res ni zahteval. V resnici je vsaj trikrat pisno zahteval mojo razrešitev s položaja vodje državnega tožilstva, o čemer so takrat obširno poročala tudi sredstva javnega obveščanja. Ustnih zahtev in neštetih zahtev njegovih slabo zamrznjenih političnih tovarišev niti nisem prešteval.

Provokacija, imenovana Kviz zmage

V sodelovanju z borčevsko revijo Svobodna misel je Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije ob obletnici konca 2. svetovne vojne za vse slovenske srednje šole in za oba zadnja razreda osnovne šole pripravilo nagradni kviz, ki tematizira ideološko interpretacijo revolucije, ki so jo, izkoriščajoč vojno stisko Slovencev, v njihovi in naši domovini uprizorili boljševiki. Kako neprosvetljeno in nemoderno se imenovani pisci oklepajo ptolemajske politične astronomije, kaže njihova trditev, da je bila ta revolucija »boj, v katerem si je slovenski narod z velikimi žrtvami pridobil častno mesto v demokratičnem svetu in si ustvaril podlago za svojo suverenost in razvoj«. V resnici je bil to boj, v katerem je boljševikom, z raznimi spretnimi, predvsem pa brezobzirnimi angažmaji, uspelo zamenjati totalitarizem konkurenčnega nacifašizma z boljševiškim – potem ko so si s svojo ideološko politično kampanjo zagotovili krivdo v vseh treh kategorijah zločinov, ki jih je registriralo mednarodno vojno pravo.

 

Preživetje Slovenije

 

Česa odgovoren slovenski človek danes ne bi smel prezreti, če bi se zavedal, da njegova odgovornost ne velja kakršnikoli Sloveniji, ampak tej, ki dejansko obstaja, razumljena v širši zgodovini? Ni daleč misel, da bi jo bilo treba videti v tisti podobi, ki so ji jo dale evropske silnice – v podobi, ki jo je dobila zato, ker je geografsko in duhovno v Evropi in ne morda v Aziji ali Afriki; drugič pa v podobi, v katero jo je v okviru teh silnic oblikoval genij njenih ljudi, njihovo razumevanje vsakokratnega zgodovinskega časa, predvsem pa razumevanje samih sebe. Za to dvojno podobo bi si moral prizadevati človek, ki bi čutil, da mora narodu ne samo pripadati, ampak, po močeh, s katerimi razpolaga, tudi vplivati na njegovo vsakršno usodo – človek, ki bi imel to v sebi, da bi ga skrbelo.

Predsedniške resnice in laži

V samostojni Sloveniji smo doslej imeli tri predsednike republike. Vsi trije so mnogo govorili o resnici ali resnicah, vsem so se resnice prevračale v laži. Saj drugače ni bilo mogoče, ker so pod besedo resnica razumeli tisto, kar so sami razglašali za resnico, kar je bilo v njihovem osebnem in partijskem interesu. O Drnovškovi resnici, ki je najbolj viden zlom doživela ob odkritju teharskega betonskega kolosa, tukaj ne bomo govorili, ker je že mrtev. Poglejmo pa si nekaj zgovornih primerov njegovih dveh še živih tovarišev.

Božično srečanje Nove Slovenske zaveze

Nagovor urednika Zaveze

Dragi prijatelji,

zbrali smo se na to predbožično soboto, da si voščimo vesel Božič in srečno novo leto. Voščila predstavljajo človeško stran naših srečanj. Z njimi si izrazimo prijateljstvo in medsebojno naklonjenost; z njimi potrdimo zaveze, ki smo si jih dali, ko smo pred dvajsetimi leti prišli skupaj. Naša voščila, tudi božična in novoletna, imajo še svojo spremljavo. To je veselje ali zadovoljstvo, da vezi, ki nas vežejo, delujejo. Da je Nova Slovenska zaveza živa skupnost. Ni treba več govoriti, vsi vemo, kaj to pomeni.

Škof Rožman v vojni in revoluciji

»Težko je biti danes škof!« je vzkliknil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman komunističnemu odposlancu, ki ga je leta 1943 vabil in prepričeval, naj gre na Dolenjsko in se sestane z vodstvom komunistične revolucije. »Križa teža in plačilo« pa je bilo škofovo geslo, ki si ga je izbral pri posvetitvi 14 let prej. Spričo svojega poznavanja sveta in slovenskega človeka je slutil in pričakoval, da bo njegova škofovska služba težka. Bila je zelo težka!

Rožmanova misel med načelnostjo in zgodovinskostjo

Filozofski kontekst razumevanja katoliške načelnosti pri škofu Rožmanu

Uvod

 

Škofa Rožmana ni mogoče obravnavati neprizadeto. Nekateri so nanj besni, nekaterim je ob njem nerodno, so pa tudi nekateri (in ti smo danes tukaj zbrani), ki gojijo do njega globoko spoštovanje. Ker torej škofa Rožmana ni mogoče obravnavati neprizadeto, z distanco, nam to nakazuje, da se je v njem in skozenj zgodilo nekaj bistvenega. Da se je v njem razkrilo bistvo dobe, v kateri se Slovenci danes nahajamo. Od tod pa izhaja velika zahteva, ki jo čutimo vsi tukaj zbrani, da to bistvo, personificirano v Rožmanovem liku, razklenemo, a ne zato, da bi se do njega scientistično distancirali, ga obravnavali kot nekakšen objekt, pač pa, da bi se pustili od njega resničneje in polneje voditi, da bi se pustili od njega podučiti, da bi nam njegova eminentna historičnost postala prava magistra vitae.

Rožmanov seznam

Škof Gregorij Rožman je po štirinajstih letih begunstva umrl 16. nov. 1959 v Clevelandu. Petdeseta obletnica njegove smrti nas vabi, naj se nekoliko pozanimamo o življenju tega velikega Slovenca. Podoba, ki jo ima o škofu Rožmanu večji del javnosti, celo…

Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman

„Kdor res ljubi svoj narod, ne bo storil ničesar, kar narodu škoduje“

 

Dne 7. novembra je v Škofovih zavodih potekal Spominski zbor s štirimi referati v spomin 50-letnice smrti ljubljanskega škofa Gregorija. Uvodni referat o škofovem delovanju v vojnem času je podala doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, avtorica temeljnih monografij o škofu Rožmanu. Objavljamo integralno besedilo njenega predavanja.

V središču današnjega predavanja ne bodo toliko koroška leta dr. Gregorija Rožmana, kakor njegova vloga, ki jo je imel kot ljubljanski škof, kar je ostal do smrti v Clevelandu 16. novembra 1959. Nominalno je ostal ljubljanski škof tudi po tem, ko je svojo škofijo 5. maja 1945 zapustil in se odpeljal na Koroško, od koder se ni mogel več vrniti.

Plemenito

Družina je 20. 9. 2009 pod naslovom »Plemenito« objavila pismo bralca P. P. o nelogičnih povezavah, ki so se mu vzbudile ob zapisu, da nam Kočevski rog ponuja možnost plemenitega upora, s katerim se bomo zavihteli v samo osrčje evangelijskega…

Gregorij Rožman

V spomin velikemu Slovencu, škofu Gregoriju Rožmanu

Gregorij RožmanKakor Slovenci po svetu se bo ob 50-letnici smrti (16. nov. 1959) tudi domovina spomnila škofa dr. Gregorija Rožmana. V nedeljo, 15. novembra ob 4h popoldne bo ljubljanski škof in metropolit Alojzij Uran bral v stolnici slovesno spominsko mašo za svojega velikega prednika v škofovski službi in skrbnega duhovnega pastirja svojemu narodu.

V soboto, 7. novembra so Slovenski katoliški izobraženci ob sodelovanju Nove Slovenske zaveze v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu priredili Spominski zbor, na katerem so štirje poznavalci razgrnili pred nami življenje tega izjemnega človeka in duhovnika. Prvo predavanje je imela doc. dr. Tamara Griesser-Pečar. Celotno besedilo njenega predavanja lahko preberete na naši spletni strani.

Govor pred spomenikom, ki ga ni smelo biti

13. oktobra 2007 naj bi v Mančah, rojstnem kraju bana Marka Natlačena, odkrili njegov doprsni kip kot spomenik v zahvalo temu plemenitemu možu. Spomenik naj bi odkril župan vipavske občine skupaj s poslanko Evo Irgl, slavnostni govornik pa naj bi…

Odziv političnih komisarjev. Ob ustavitvi kazenskega postopka proti škofu Rožmanu

Zanimivo je bilo opazovati, kakšni so bili odzivi znanih ljudi, strank in organizacij, ko je po dolgoletnem sodnem mrcvarjenju in zavlačevanju nižjih sodišč končno Vrhovno sodišče RS sodbo proti škofu Rožmanu in ministru Kreku 1. oktobra 2007 razveljavilo in je nato Okrožno sodišče v Ljubljani 10. aprila 2009 kazenski postopek ustavilo. Odzivi na popolno izgubo te najhrupnejše in politično najbolj izkoriščane in zlorabljene sodbe povojnega revolucionarnega pravosodja, odzivi na uničenje najbolj obetavne in v času ponovnega vzpona komunistične oblasti in ideologije najbolj potrebne obsodbe so vredni obširne obdelave in obsežnega poročila.

Pahorjeva pravičnost

Borut Pahor, ki že dolgo razglaša, da bo vojne zakone spreminjal s širokim družbenim soglasjem in pri tem prenehal z delitvijo na naše in vaše, je pred dnevi v državni zbor poslal dva predloga za spremembo Zakona o vojnih grobiščih in Zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Razlika med sedanjima zakonoma in predlaganimi spremembami je ta, da prvotna zakona – ki ju je že davno sprejela ista politična opcija – ne poznata revolucije in njenega nasilja, predloga za spremembo teh zakonov pa sta po mnogih letih spregledala in priznavata medvojno in povojno revolucionarno nasilje. To pa je tudi vse!

Izjava Nove slovenske zaveze. Zakon o vojnih grobiščih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja

Člani NSZ smo na 18. rednem letnem občnem zboru 4. aprila 2009 sprejeli, nekateri pa tudi podpisali izjavo. V njej slovensko javnost in vlado RS opozarjamo na nevključenost NSZ kot kompetente organizacije civilne družbe v spremembe t.i. vojnih zakonov, ter s tem morebitnim spremembam odrekamo moralno, kulturno in civilizacijsko veljavnost zakonov.